Žalostno slovo bo preglasil vesel smeh

Andraž Gombač
sobota, 24. junij 2017

Ne, Gašperja Tiča se gledališki kolegi v sredo med krstno uprizoritvijo Baruf na Primorskem poletnem festivalu niso spomnili z minuto molka. Nasprotno, poklonili so se mu s smehom. Jasno, v Kopru se je tistega in naslednjega dne našel tudi kdo, morda celo marsikdo, ki je godrnjal, češ da se na predvečer igralčevega pogreba preprosto “ne spodobi” igrati komedije, zlasti če premiero in pogreb deli ena sama noč, in to v istem mestu. Ne, njegovi kolegi predstave niso odpovedali, niso se ovili v nemo žalost, marveč so nastopali. Bili so, kar je bil najraje on, tisto, v čemer je bil mojster: bili so igralci, komedijanti.

Igrali so burno, gromko. Predstava bi lahko učinkovala morbidno, silovite prepire, strastno ravsanje in krvavo obračunavanje bi lahko gledali tudi skozi žalostno, nedojemljivo usodo, ki jo te dni premleva naša dežela, vse skupaj bi se lahko izkazalo za skrajno neokusno - a iz občinstva se je slišal smeh. Najlepši poklon komedijantu, pa naj bo živ na odru ali samo še v spominih kolegov in gledalcev.

Na koprskem pokopališču je zagrmel dolg in krepek aplavz, v katerega so vsi zbrani zgostili zahvalo za vse dobro, kar je igralec storil v življenju. Kdor je bil tam, je tedaj začutil - to je to, to je pomembno, vse smeti pa bo odnesel že prvi piš vetra.

Živimo v narobe svetu, če se nam to zdi neprimerno, za tragičnemu trenutku najustreznejše pa imamo nabiranje “lajkov” pod objavami na socialnih omrežjih, kjer pred širnim svetom nagovarjamo pokojnika in vsem oznanjamo, kako ga bomo pogrešali, kako nas je šokantna novica spodsekala, da zdaj ne moremo nič, da smo kar onemeli - pa vseeno ne pozabimo mimogrede navreči, kako dobro smo se tudi sami nekoč nekje odrezali med nepozabnim sodelovanjem z njim. Da, tu bi bil molk veliko boljša izbira.

Odlično priložnost, da bi bili tiho, so spet zamudili tudi tisti, ki jim je baje marsikaj sveto, pa vsakič znova neutrudno dokazujejo, da jim ni sveto nič. In hitijo praznit vedra gnojnice, ki se jim očitno nabirajo nekje zadaj v skladiščih. Ne, mrtvega ne moreš več raniti, njegov ugled pa je tudi zgrajen na opravljenem delu, na mogočnem opusu, ob katerem se drobnih gnusnih obrekljivcev niti ne opazi - hudo je le, da so tu tudi ljudje, bližnji, svojci, ki jih nagnusna namigovanja ali kar jasne sodbe, zgrajene na gnilih temeljih, lahko prizadenejo, tudi usodno ranijo.

Tovrstne reči je najbolje ignorirati, se sploh ne meniti zanje, iti svojo pot, na kateri ne srečaš samo takih, marveč tudi veliko drugih in drugačnih. A se še med njimi zmeraj najde kdo, ki te opomni, da je bilo tam objavljeno to in ono, da tam baje razkrivajo “škandal” - pa na koncu vedno razgalijo samo sebe. A vendar, škoda je narejena ...

Niti tokrat na pogrebu niso manjkali vampirski “novinarji”, ki v solze žalujočih rinejo s fotografskimi objektivi ali pa vsaj na skrivaj posnamejo kakšno fotkico s telefončkom. Da bo javnost, ki ima baje pravico vedeti, tudi videla - vse in še kaj več.

Marsikaj katarzičnega je Gašper Tič prav o tem povedal in pokazal v letošnjem komičnem muzikalu Trač ali Mnogo hrupa za nič, zasnovanem po Shakespearu. S satirično ostjo je dregnil v tovrstno obrekovanje in podpihovanje govoric - in iz gledalca spet izvabil smeh. Kot že neštetokrat prej.

Pa ni še konec, še ga bo izvabljal! Primorski poletni festival se bo 2. julija tam ob morju v Valdoltri sklenil z njegovo komedijo Trio, krstno uprizorjeno v koprskem gledališču. Tako je bilo domenjeno že zdavnaj, zatem pa je repriza predstave zasedla vlogo poklona. Prav je tako. Prav je, da bo na koncu donel smeh. Tudi Gašper Tič se je na koncu vsake oddaje Firbcologi od malih in velikih gledalcev poslovil z napotkom: “Radi se imejte in veliko se smejte!”

Smeh je bilo slišati tudi v četrtek, tu in tam je zarezal v jok, da je skozi temo posijal žarek. Zgodilo se je tudi nekaj, česar človek na pogrebih običajno ne doživi. Na koprskem pokopališču je zagrmel dolg in krepek aplavz, v katerega so vsi zbrani zgostili zahvalo za vse dobro, kar je igralec storil v življenju. Kdor je bil tam, je tedaj začutil - to je to, to je pomembno, vse smeti pa bo odnesel že prvi piš vetra.


Povej naprej: