Sobota
Kamnita čipka
Kamnita čipka

Zmeraj so me pritegovale. Bodisi v bežnem mimovozečem pogledu, za hip ulovljenem v sive zidove, ki so že v naslednjem kadru zdrsnili nazaj v svojo okamenelost, bodisi na neskončnih potepih po ljubi mi pokrajini, v odkrivanju podirajočih se, oškrbljenih in z grmovjem poraščenih ostankov, ki so se pogovarjali z nebom in z menoj. Kraške hiške. Majhne in kamnite zlahka kljubujejo burji, človeku pač ne.

Sobota
Vlaknine za več zdravja
Sobota
Vlaknine za več zdravja

Ne vem, kako je pri vas, a pri nas je - Miklavž nosil. V stari maniri je v vrečo natrosil veliko suhega sadja: jabolčnega sušja, sliv, fig in rožičev. Pa tudi nekaj suhih kakijev je bilo v njej. Vsi vnuki so bili navdušeni, a najmlajši, ki že hodi in čeblja, si je odmeril tudi izdatno rezino ali dve pršuta, ki sem ga z veseljem postregla na mizi. Je že ta pravi, naš, kajne?!

Zlati, dišeči obroč za praznični krog
Sobota
Zlati, dišeči obroč za praznični krog

“Kaj je tisto, kar naredi praznike,” se je pred dnevi na srečanju v samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico retorično vprašala strokovnjakinja za prehrano Marija Merljak. “Vonj,” je nato izrekla, kar so si zbrani že odgovorili vsak pri sebi, “v hiši mora zadišati.” To se navadno zgodi takrat, ko so na mizi potica, piškoti, pinca. Pri aktivu Goričanke pa upajo, da se bo na Goriškem tem dobrotami pridružil nekoč ondod razširjen kolač iz krhkega testa oziroma presnec, Kostanjeviški presnic. Pa črka “i” na koncu ponovitve imena ni napaka. Je prav tako posebnost. In izročilo obenem.