“Pomorščak pri nas ne more najeti posojila na banki”

Slovensko pomorstvo je v 30 letih, odkar je bila sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi države, nazadovalo, pravi dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Peter Vidmar. “Največja težava je, ker se s tem, ko nekatere pomorske dejavnosti pešajo in pomorski cikel ni sklenjen, izgublja tudi pomorsko znanje,” poudarja. Država pa še nima sistemskega pristopa do pomorstva, dodaja.

PORTOROŽ > “Največji poudarek je na Luki Koper in pristaniški dejavnosti, torej na širši, pomorsko-prometni-logistični panogi,” pravi Peter Vidmar. Pomorstvo v ožjem smislu pa nazaduje. “Pri usposabljanju pomorščakov imamo sicer vse zahtevane mednarodne certifikate STCW, da lahko plujejo kjerkoli po svetu, a pomorcev je relativno malo. Po ocenah imamo manj kot 500 aktivnih pomorščakov. Še pred 20 leti jih je bilo bistveno več,” poudarja dekan.

Naši aktivni pomorščaki so nezadovoljni, saj so na slabšem v primerjavi s tem, kako imajo ta status urejen druge pomorske države, že Hrvaška denimo. Tam imajo pomorščaki pri dohodnini 100-odstotno davčno olajšavo, pri nas 50-odstotno. Zagate so tudi pri pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju.

“Pomorščak, denimo, pri nas ne more dobiti posojila na banki. Lahko ima odličen zaslužek na ladji in bi zlahka vračal kredit. A mu ga ne odobrijo, ker pri zaposlovanju pomorščakov pač ne obstaja redna zaposlitev,” težavo, ki bi se jo dalo z nekaj posluha hitro rešiti, izpostavlja Peter Vidmar.

Ni pogojev za ladjarje

Poleg tega nimamo strategije, kako naj ladjarsko podjetje dela in se razvija, da bi lahko zaposlovalo slovenske pomorščake in zagotavljalo pripravništva, kar je tudi za fakulteto pereč problem. Niti razprava o davku na tonažo ni pripeljala nikamor.

“Tudi zato imajo ladjarji problem in životarijo. Na tem področju smo naredili precej korakov nazaj v primerjavi s tem, kar smo v preteklosti že imeli. Vidi se, da država še nima sistemskega pristopa do pomorstva,” meni.

Pomorski cikel se mora spet zavrteti

Prav tako smo izgubili ladjedelništvo oziroma popravilo ladij, ki je pomemben steber pomorstva.

“To sicer nima velikega doprinosa h gospodarski rasti. A v taki panogi običajno delajo ljudje, ki ladje poznajo, denimo bivši ladijski strojniki, ki so se po letih plovbe odločili za delo na kopnem. Ko nimaš dovolj pomorcev, niti takih panog na kopnem ne moreš razvijati. Postopno se ta znanja izgubijo in je ta cikel prekinjen. Morali bi vzpostaviti pogoje, da se ta cikel lahko spet zavrti,” pravi Vidmar.

Fakulteta lahko prispeva svoj delež, tako da se s programi prilagaja potrebam, v tem primeru tehničnim potrebam obalnega pomorskega gospodarstva.

“Zdi se nam pomembno, da razvoj pristaniške dejavnosti ostaja v rokah pomorskega inženirstva. Tako bomo program ladijskega strojništva razširili v pomorsko strojništvo za pridobivanje dodatnih znanj o gradnji pomorske infrastrukture, pomolov, privezov, sidranja boj in še česa,” našteva.

Pomorstvo potrebuje svoj direktorat

Na ravni države po njegovem manjka konkreten dokument o pomorski strategiji Slovenije, ne samo o pomorskem gospodarstvu, ampak širše. “Primer, Hrvaška in Italija razglašata svoji gospodarski coni. S čim bomo mi argumentirali naše nacionalne in pomorske interese, če na nacionalni ravni nimamo operativnega dokumenta, ki bi to opredeljeval?” se sprašuje.

Težava je tudi v tem, da je na ministrstvu za infrastrukturo pomorski sektor zelo majhna enota. “Ta predvsem skrbi, da je naša zakonodaja skladna s pomorskimi direktivami na področju pomorstva. A strateškega razvoja pomorstva se ne da delati le s pravnimi akti. Pomorstvo bi moralo dobiti svoj direktorat na ministrstvu za infrastrukturo in ljudi, ki bi tam postavljali pomorsko politiko,” sklene Vidmar.

---