Ameriški obisk v Zagrebu, ki terja pozornost Slovenije

V pripravljenem programu obiska je bila nenavadna samo majhna podrobnost, ki pa ob velikih pričakovanjih gostiteljev in čakanju sporočil, ki jih bo prinesel gost, ni mogla biti naključna. Prav nasprotno, bila je skrbno načrtovana kot svojevrstna zaokrožitev diplomatskih poskusov, narejenih v zadnjem letu.

Ameriški pravosodni minister Jeff Sessions je bil v drugi polovici tega tedna v Zagrebu. Včeraj se je, skupaj z ministri in državnimi tožilci iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Črne gore ter Srbije, udeležil regionalne delavnice o transnacionalnem organiziranem kriminalu. Vprašanja delovanja organiziranih in medsebojno povezanih hudodelskih združb na Balkanu so del interesa ameriških obveščevalnih služb ne glede na barvo washingtonske administracije. In imajo odlične informacije.

Božinović se je ob podpisu pogovarjal z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Wessom Mitchellom, tudi ali celo predvsem o genezi reševanja mejnega vprašanja s Slovenijo ter o hrvaški odločitvi, da je to samo bilateralno vprašanje.

Pred leti, ko sem bil veleposlanik v Beogradu, me je poklical ameriški kolega Bill Montgomery in me prosil, naj skupaj s konzulom Jožefom Kečkom sprejmeva enega izmed njegovih sodelavcev. Ta je kmalu zatem prišel s sporočilom, da je bil pred nekaj urami iz hotela v prestolnici neke južnoameriške države poslan paket s ponarejenimi slovenskimi potnimi listinami in nam predal imena, priimke ter naslove udeleženih v tej transakciji. Slovenska vlada je imela predvsem v času vlad, ki jih je vodil Janez Drnovšek, odlične odnose z Washingtonom. In seveda je bil takrat tudi ameriški interes za slovensko pomoč pri njihovem razumevanju razmer v regiji veliko večji. Prve dni decembra leta 1999 sem imel pogovore, spremljal me je takratni generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič, z ameriško pravosodno ministrico Janet Reno ter šefom FBI Luisom Freehemom. Uradni del sestanka se je končal z izmenjavo osebnih telefonskih številk in nasvetom ministrice Reno, da lahko njo ali Freeha pokličemo kadar koli ter da se na to številko javi vedno sama. Imeli smo res dobre in uspešne odnose.

Ampak vrnimo se k včerajšnjemu zagrebškemu sestanku in razlogu, zakaj ga slovensko zunanje ministrstvo ne bi smelo spregledati. Sodelovanje ameriškega pravosodnega ministra na regionalni konferenci je namreč samo del, resda pomemben, njegovega zagrebškega obiska. A tokrat ne najbolj zanimiv. Minister Jeff Sesions ima v programu obiska tudi običajna protokolarna srečanja s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović, predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem ter notranjim ministrom, tudi mojim ambasadorskim kolegom, Davorjem Božinovićem. In prav ob koncu je predviden še njegov sestanek s hrvaško zunanjo ministrico Andrejo Metelko Zgombić, v Plenkovićevi vladi vplivno gospo, ki zadnjih deset in še več let spremlja, analizira in politično ocenjuje prav vse podrobnosti hrvaško-slovenskih odnosov.

Prav to srečanje je nenavadno. Vendar samo na prvi pogled. 6. julija lani je bil v poljskem glavnem mestu Varšavi sestanek pobudnikov tako imenovane iniciative Tri morja, ki naj bi spodbudila in zagotovila tesnejše sodelovanje držav v trikotniku Jadranskega, Baltiškega in Črnega morja. Sama vsebina, velikega ter slavnosti polnega sestanka, ni bila najpomembnejša.

Zanimivejši je bil del pogovora Kolinde Grabar Kitarović in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je udeležil uvodnega dela sestanka. Hrvaška predsednica je po zaključku povedala, da predvsem in zelo ceni dejstvo, da Združene države Amerike razumejo, da ne obstaja nikakršen spor o arbitražni sodbi, da je vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško zgolj in samo bilateralno. Istega dne se je s takratnim ameriškim zunanjim ministrom Rexom Tillersonom, Trump ga je kasneje odslovil, srečal slovenski državni sekretar Iztok Mirošič ter mu izročil pismo s pozivom k spoštovanju mednarodnega pravnega reda in sodbe arbitražnega sodišča o določitvi meddržavne meje.

Potem je sledilo nekaj tednov zatišja. Le hrvaška predsednica je postajala vedno bolj prepričana, da so lahko ZDA ključen hrvaški zaveznik ob zanikanju in zavračanju odločitve mednarodnega arbitražnega sodišča. Da bo imelo ameriško stališče o arbitraži odločilen mednarodni pomen. Sporočila je, da bo hrvaška vojska kupila rabljena ameriška vojna reaktivna letala ter ducat brezpilotnih letal za nadzor hrvaškega morja in sodelovala pri ameriških politikah na Balkanu.

12. oktobra 2017 je v Ljubljano prispelo pismo, poslano iz Washingtona. Naslovljeno je bilo na slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca. Pisal mu je Rex Tillerson. Tudi o vprašanju meja s Hrvaško. V pismu ni bil omenjen ne arbitražni sporazum in ne sodba arbitražnega sodišča. Je pa bilo zato toliko bolj poudarjeno pričakovanje, da bosta državi rešili mejna vprašanja s sporazumno rešitvijo.

Vse naslednje korake je opravil notranji minister Božinović. Konec letošnjega januarja je v Washingtonu podpisal sporazum o krepitvi sodelovanja in borbi proti kriminalu. Ampak to ni bil osrednji namen obiska. Božinović se je ob podpisu pogovarjal z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Wessom Mitchellom, tudi ali celo predvsem o genezi reševanja mejnega vprašanja s Slovenijo ter o hrvaški odločitvi, da je to samo bilateralno vprašanje, ki potrebuje nov začetek medsebojnih pogajanj.

Kot se je dalo prebrati iz zabeležk pogovora, je bil Mitchellov odgovor, da pričakuje, da se bosta državi znali konstruktivno dogovoriti in izrazil pripravljenost Trumpove administracije, da pomaga pri dogovoru. O pogovoru je bil obveščen tudi pravosodni minister Jeff Sessions.

Znotraj tega njegov današnji in včerajšnji obisk v Zagrebu in sestanek z državno tajnico Andrejo Metelko Zgombić ni več naključen, temveč dobiva kar osrednji pomen. Očitno bo tema pogovora tudi vprašanje slovensko - hrvaške meje na morju.


Najbolj brano