Sporočil mu je, da mora vrniti dolg

Za Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske v Bosni in Hercegovini, bi bil zadnji februarski dan razmeroma enoličen. Ko so ga vozili v njegov delovni kabinet, namreč še ni vedel, da bo prejel telefonski klic, ki ga ne bo mogel zavrniti. Toda prav tega dne, bil je ponedeljek, ga je poklical ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Seveda je naloga zunanjih ministrov tudi, da se pogovarjajo. Prav tako je res, da Lavrov v dneh, ko je njegova država začela okupatorski pohod na sosednjo Ukrajino, ni imel prav veliko sogovornikov, ki bi jim lahko telefoniral. In naj pokliče Dodika, mu je naročil njegov šef.

Pogovor je bil razmeroma kratek in vsebino poznamo. Lavrov je Dodika opomnil, naj izpolni obljube, ki jih je dal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu 2. decembra lani. Dodikov zimski obisk Moskve je bil skrivnosten. Kremeljska administracija ni o njem objavila niti drobne vesti. Dodik je po vrnitvi domov srečen in ponosen pojasnjeval, da sta z ruskim predsednikom razpravljala o novem plinovodu, pravzaprav o bosansko-hercegovskem priključku na tako imenovani Turški tok, s katerim želijo ruski lastniki preusmeriti svoj plin na poti v osrednjo Evropo mimo Ukrajine.

Sedaj, šest let kasneje, v času ruske agresije na Ukrajino, se Rusija ponovno vrača na Balkan. To je bil razlog Lavrovovega telefonskega klica. Naj Dodik prepreči odločitev predsedstva Bosne in Hercegovine o obsodbi ruskega vojaškega napada na Ukrajino.

Toda če bi iskali razloge ponedeljkovega Lavrovovega klica v tej povezavi, bi nas zavedlo in bi se izgubili. Zato se moramo vrniti k Dodikovemu potovanju v Moskvo. Zanesljivo vemo, da je obisk trajal dva dni, od četrtka, 2. decembra, do petka, 3. decembra lani. Vemo tudi, da je v četrtek Dodika sprejel Putin, v petek pa so mu pripravili pogovor z vodstvom ruskega naftnega giganta Gazprom. Zanima nas samo prvi dan obiska, saj je bil drugi bolj ali manj protokolaren in namenjen predvsem kazanju moči. In imamo srečo, da Dodik zelo rad preveč govori. Preiskati moramo vse njegove uradne in neuradne izjave, ki jih je dal tiste dni. Iz njih lahko razberemo, da sta se s predsednikom Putinom pogovarjala o aktualni situaciji v jugovzhodni Evropi. Predvsem pa, da mu je pojasnil, kako aktualne politične razmere v Bosni in Hercegovini vidi sam.

Prav tu lahko začnemo z obnovo vsebine Lavrovovega telefonskega pogovora. Stališči Rusije do zahodno balkanskih držav sta jasni. Potrebno je zaustaviti njihovo povezovanje z Evropsko unijo ter preprečiti kakršnekoli namere članstva v zvezi Nato. Pri tem so bila dovoljena različna orodja, tudi poskus predrugačenja demokratičnih volitev v Črni gori. 16. oktobra 2016 so samo nekaj ur pred začetkom volitev poskusili zamenjati črnogorsko vlado in izvesti atentat na predsednika države Mila Đukanovića. V Kremlju so seveda zanikali vpletenost v zaroto. Ostal pa je dokument, fotografija Lavrova, ki so jo prav tiste dni posneli v Beogradu. Na njej je bil ob ruskem zunanjem ministru in treh dolgonogih lepoticah tudi eden izmed organizatorjev prevrata v Črni gori, Nemanja Ristić.

Sedaj, šest let kasneje, v času ruske agresije na Ukrajino, se Rusija ponovno vrača na Balkan. To je bil razlog Lavrovovega telefonskega klica. Naj Dodik prepreči odločitev predsedstva Bosne in Hercegovine o obsodbi ruskega vojaškega napada na Ukrajino. Dodik je ta del naloge poskusil opraviti v sredo, 2. marca. Na seji tričlanskega predsedstva Bosne in Hercegovine je želel doseči sprejetje odločitve o nevtralnosti BiH do ruske invazije na Ukrajino. Ko mu ni uspelo, je zapustil sejo.

Toda to je bil samo prvi del ruske naloge, ki jo je dobil. Lavrov seveda dobro ve, da je Bosna ob ruski priključitvi Krima, leta 2014, podprla evropske sankcije. Da se to ne bi ponovilo, je bil drugi del naročila Dodiku. Toda obstaja še tretji del. Pravzaprav najbolj zapleten, saj je povezan z morebitno vsebino ruskega urejanja razmer v državah bivše Jugoslavije in na zahodnem Balkanu.

Dodik je po moskovskem obisku povedal tudi, da Putin pozna vse podrobnosti razmer v BiH in da ga zanimajo vsa vprašanja nadaljnjega razvoja političnih razmer. Lanski december je že bil čas Putinovih intenzivnih priprav na vojno v Ukrajini. 2. decembra 2021 je bil na obisku v ruski prestolnici tudi srbski notranji minister. Sestal se je s šefom obveščevalnih služb in zatem z obrambnim ministrom. Razlog obiska naj bi bili pogovori o srbskih nakupih oborožitve. Toda če beremo decembrske izjave srbskega notranjega ministra, vidimo, da je govoril tudi o tem, da bo Srbija ostala nevtralna in da nikoli ne bo dopustila, da bi postala del prostora, ki bo vodil kampanjo proti ruskemu predsedniku.

Danes je namen te srbske obljube Rusiji bolj jasen. Kremelj je začel svoje balkanske podpornike in dolžnike zavezovati na močnejšo vrv. Takrat je bil tudi že aktualiziran načrt, v katerem so namenili Dodiku eno izmed pomembnejših vlog: načrt razdelitve Bosne in Hercegovine. Podrobnosti danes še ne moremo poznati. Toda verjetno je zelo podoben delitvi, o kateri sta se dogovorila marca in aprila 1991 srbski in hrvaški predsednik Slobodan Milošević in dr. Franjo Tuđman.

Aprila 1991 je Tuđman poklical svojega sodelavca Dušana Bilandžića. Poslušaj, mu je rekel, z Miloševićem sva dosegla načelen dogovor o razdelitvi BiH. Dobili smo vse, kar sem želel, vsa ozemlja, ki jih je obsegala banovina Hrvaška, in še več. O tem “več” mi je podrobneje pripovedoval bivši hrvaški predsednik Stjepan Mesić na najinem srečanju junija lani. Milošević je rekel Tuđmanu, poslušaj Franjo, vzemi še Cazin, Kladušo in Bihać, to je tako imenovana Turška Hrvaška, ki me ne zanima. Prav takšna delitev je verjetno tudi v ruskih načrtih. Zato je Sergej Lavrov v ponedeljek, 28. februarja, poklical Dodika. Opozoril ga je, da pričakujejo, da bo izpolnil svoje obljube.


Preberite še


Najbolj brano