Vsak darovalec lahko reši eno ali več življenj

Ali postati darovalec organov po svoji smrti je zelo občutljivo vprašanje. Zadnja desetletja se naklonjenost tej najbolj humani obliki pomoči drugim krepi, a pri mnogih ostane le pri razmišljanju, redkeje se ljudje vpisujejo v register darovalcev. V Slovenija Transplantu zato pozivajo k takšni odločitvi. Za lažji vpis bo novembra zaživela elektronska registracija.

V Sloveniji opravijo vsako leto več kot sto presaditev organov, kar še zdaleč ne zadošča  množici  težko bolnih, ki čakajo na takšne posege. 

 Foto: pixabay.com
V Sloveniji opravijo vsako leto več kot sto presaditev organov, kar še zdaleč ne zadošča množici težko bolnih, ki čakajo na takšne posege.  Foto: pixabay.com

Evropski dan darovanja organov in transplantacije, obeležili smo ga minulo soboto, opozarja na pomen darovanja in na potrebe bolnih, ki čakajo na darovane organe in tkiva. Nekateri težko bolni med čakanjem umrejo. V Sloveniji strokovno vodi to dejavnost Zavod RS za presaditev organov in tkiv Slovenija Transplant.

Nihče ne ve, kdaj bo potreboval pomoč

Bodi pripravljen rešiti življenja, postani superheroj, je geslo, ki je letos opozarjalo na pomen darovanja organov. Direktorica zavoda Slovenija Transplant, prim. Danica Avsec, ob tem izpostavlja: “Javnost skušamo celovito seznanjati s pomenom darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja ter o potrebah bolnih, ki so na čakalnih seznamih. Trudimo se ljudi spodbujati k pogovorom o tem in k osebni opredelitvi do posmrtnega darovanja v krogu svojcev.”

Za to je, kot priznava, potreben pogum: “Sami namreč ta razmišljanja, še bolj pa odločitve, odlašamo. Nekako menimo, da imamo še čas. V naši kulturi se minljivost in smrt odlagata iz razmišljanja in pogovorov, kot da to ni naša stvar.” Dodaja, da pa nikoli ne vemo, kdaj se lahko nam ali našim svojcem zgodi, da bi nujno potrebovali pomoč v obliki presaditve organa.

Zahvaljuje se vsem darovalcem, svojcem umrlih darovalcev in interdisciplinarnemu strokovnemu osebju, ki strokovno ter požrtvovalno sodeluje v donorskem in transplantacijskem programu.

Uspešno zdravljenje s presaditvijo

Kljub izjemni urejenosti transplantacijskega sistema pri nas je za uspešno delovanje programov pri vseh izvajalcih dejavnosti še potrebne veliko volje in entuziazma, izpostavljajo v Slovenija Transplantu. Pri nas je zdravljenje s presaditvijo že zelo uspešna metoda zdravljenja pri končni odpovedi organa in kadar so izčrpani vsi drugi možni načini zdravljenja.

Z nacionalno transplantacijsko dejavnostjo se Slovenija uvršča v skupino zelo urejenih in naprednih držav na svetu. Transplantacijska in donorska dejavnost sta zgled sodelovanja v našem zdravstvu, saj je pri celotni verigi postopkov pri presaditvi vključena številčna multidisciplinarna ekipa.

Slovenija ima vrhunske izide v programu zdravljenja napredovalega srčnega popuščanja s presaditvijo srca. Po večletnih prizadevanjih je našim zdravnikom letos uspelo pognati še program presaditve pljuč za odrasle v transplantacijskem centru ljubljanskega kliničnega centra. Tako bolnikom ni več treba na presaditev na Dunaj.

V Sloveniji vsako leto opravijo dobrih 100 presaditev organov. Letos so jih do konca septembra opravili že 75. Še vedno pa se soočajo z nesorazmerjem med bolnimi, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo ter z razpoložljivimi organi. 9. oktobra letos je bilo na čakalnem seznamu za presaditev 245 bolnikov - 42 za presaditev jeter, 141 za presaditev ledvice (en bolnik hkrati tudi za presaditev jeter), 62 za presaditev srca in šest za presaditev trebušne slinavke (pet hkrati tudi za presaditev ledvice).

Na transplantacijo srca v povprečju čakajo 170 dni, na transplatnacijo jeter 190 dni in ledvice 300 dni. Podatki za Evropo na spletni strani Sveta Evrope za leto 2016 navajajo, da je na transplantacijo čakalo več kot 142.000 bolnikovo. Vsako uro se je na čakalno listo za presaditev vpisalo do šest novih bolnikov, vsak dan je umrlo 19 čakajočih.

Lažja registracija možnih darovalcev

Danica Avsec poziva ljudi, naj se v krogu svojcev pogovorijo tudi o možnostih postati darovalci po smrti in se še za to še za časa življenja uradno registrirati.

Da bi bili ti postopki preprostejši, bo od novembra dalje možen elektronski vpis v nacionalni register darovalcev organov in tkiv. Zanj so se v Slovenija Transplantu odločili zaradi pripomb, da opredeljeni birokratski postopki za vpis na za to namenjenih mestih in čas delovanja teh služb marsikoga odvrnejo od vpisa v register.


Najbolj brano