Oskarji: Slavje Oppenheimerja ali presenečenje?

Oskarjevske stavnice pred skorajšnjo podelitvijo najprestižnejših filmskih kipcev, ki bo v noči z nedelje na ponedeljek, se večinoma nagibajo k Oppenheimerju Christopherja Nolana. A morda se utegne zgoditi tudi kakšno presenečenje.

Interesno območje Jonathana Glazerja, srhljivo hladna obravnava holokavsta skozi prizmo družinskega življenja najučinkovitejšega iztrebljevalca Judov v tretjem rajhu Rudolfa Hössa, lahko premeša karte v kategoriji za najboljši film. Tako je razbrati iz anonimnih objav članov ameriške filmske akademije v Hollywood reporterju, ki jih je zbral njihov novinar Scott Feinberg. Ta namreč že vrsto let s tako imenovano rubriko Brutalno iskrene oskarjevske glasovnice, kjer člani Akademije pod krinko anonimnosti razkrijejo, za kateri film so glasovali in zakaj, buri duhove pred uradno razglasitvijo zmagovalcev. In tako je tudi letos.

Zlovešče Interesno območje

Interesno območje, v katerem Glazer zlovešče zoperstavi idilično družinsko življenje tik ob koncentracijskem taborišču v Auschwitzu z zvoki in “emisijami” iz tovarne smrti, je sicer jasen favorit v kategoriji za najboljši tuji film. V tem filmu, zanimivo, bolj kot Christian Friedel v vlogi visoko učinkovitega vodje koncentracijskega taborišča izstopa Sandra Hüller, ki je upodobila njegovo ženo Hedwig in pooseblja hladnokrvno preračunljivost in idealno ženo tretjega rajha. Hüller za to vlogo sicer ni bila nominirana, je pa nominacijo prejela za glavno vlogo v Anatomiji padca Justine Triet, velike lanske cannske zmagovalke. Kakorkoli, konkurenca Emme Stone (“emancipiranka na spidu” - Bella Baxter v Nesrečnih bitjih) je letos premočna, ki po Deželi La La utegne v nedeljo osvojiti že svojega drugega oskarja. V tej kategoriji lahko v nedeljo za presenečenje poskrbi tudi Lily Gladstone za tankočutno vlogo mučenice v Morilcih cvetne lune, ki bi se v zgodovino oskarjev zapisala kot prva ameriška staroselka, ovenčana z najbolj zaželenim filmskim kipcem.

Interesno območje Jonathana Glazerja, srhljivo hladna obravnava holokavsta skozi prizmo družinskega življenja najučinkovitejšega iztrebljevalca Judov v tretjem rajhu Rudolfa Hössa, lahko premeša karte v kategoriji za najboljši film.

Nolan na dobri poti do svojega prvega oskarja za režijo

V kategoriji za najboljšo režijo letos ni dvomov. Ta kipec bo po vsej verjetnosti prvič osvojil Christopher Nolan za zelo ambiciozno filmsko biografijo očeta atomske bombe Juliusa Roberta Oppenheimerja. Po bafti, zlatem globusu in nagradi Združenja filmskih igralcev bo najverjetneje svojega prvega oskarja osvojil tudi izjemni Cillian Murphy za vlogo Oppenheimerja, ki ima za seboj sicer že vrsto veličastnih filmskih vlog, najbolj pa je blestel v televizijski seriji Birminghamske tolpe. Oskarja za najboljšo moško stransko vlogo utegne dobiti njegov igralski kolega Robert Downey Jr., ki je upodobil predsednika ameriškega sveta za jedrsko energijo Lewisa Straussa, sicer “režiserja” Oppenheimerjevega zatona. A v tej kategoriji ima precejšno konkurenco, od izžetega in zmedenega Marka Ruffala v Nesrečnih bitjih, makiavelističnega Roberta de Nira v Morilcih cvetne lune do zelo pogumne vloge Ryana Goslinga v Barbie. V ženski kategoriji za najboljšo stransko vlogo pa letos ni izrazitih favoritinj.

---