Mrhovinarstvo po ameriško

Martin Scorsese se je ponovno obdal z dolgoletnimi sodelavci (Robertom De Nirom, Leonardom DiCapriem in nedavno preminulim skladateljem Robbiejem Robertsonom, kateremu je film tudi posvečen) ter zagrizel v vedno kislo ameriško jabolko o brezbrižnem zavojevanju staroselskih ljudstev na ameriškem divjem zahodu.

Kljub dolgi minutaži (206 minut) je Martinu Scorseseju uspelo ustvariti zelo napeto tragedijo o sicer manj znanem načrtnem iztrebljanju staroselskih družin iz plemena Osage iz Oklahome v 20. letih minulega stoletja. Film se začne kot neverjetna pravljica, kot alternativna, olepšana zgodovina o tem, kako bi lahko bila videti ameriška kolonizacija na divjem zahodu ... Konča pa kot še ena od premnogih zgodb o belski nadvladi in njenem perverznem mrhovinarstvu.

Brutalni “obvodi”

Smo v Fairfaxu, mestu z največ premoženja na prebivalca na svetu, kjer naj bi harmonično sobivali zelo bogata in pozahodnjena staroselska ter belska skupnost. Staroselci živijo v razkošnih domovanjih, imajo belsko služinčad, igrajo golf, staroselkam se “šibijo kolena” pod težo nakita ... Od kod vse to bogastvo in navidezna sloga? V okolici se nahajajo bogata nahajališča nafte, zemljišča pa so v lasti indijanskih družin, ki od naftnih družb prejemajo deležnino in so dosegale za tedanji čas vrtoglave vsote. Kljub silnemu bogastvu so staroselci v primežu belcev, še posebej njihove ženske, ki imajo pravni status opravilno nesposobnih in za njihove finance skrbi belski finančnik, kateremu morajo upravičiti vse stroške. A, kot polagoma ugotovimo, najbolj sprevrženi vedno najdejo “obvode”, kako si popolnoma prilastiti njihovo lastnino, t. j. zemljo.

V pričujočem filmu, ki je bil posnet po resničnih dogodkih, povzetih v knjigi Morilci cvetne lune Davida Granna, so bili ti “prijemi” še posebej perverzni in brutalni.

DiCaprio z najbolj nehvaležno vlogo doslej

Leonardo DiCaprio, ki že šestič sodeluje s Scorsesejem, je na svojo željo sicer, dobil najverjetneje najbolj nehvaležno vlogo doslej. Najprej je bil namreč predviden za vlogo vodje zveznih preiskovalcev, zametkov FBI, ki jo je kasneje dobil Jesse Plemons, in se odločil za glavno vlogo zelo vodljivega Ernesta Burkharta. Ta se je po služenju v vojski v prvi svetovni vojni preselil k bratu in stricu Billu Hallu, ki se je v lokalni skupnosti okrožja Osage zaradi svoje darežljivosti in ugleda v domorodski skupnosti samouveljavil z nadimkom King. Robert De Niro v vlogi makiavelistično manipulativnega lokalnega šefa in svojim 80. letom navkljub ponovno blesti v vsej svoji perfidni igralski prepričljivosti, DiCaprio pa je navkljub nezavidljivi vlogi ne najbolj bistrega in ubogljivega nečaka ustvaril presunljiv in večplasten portret ljubečega moža in morilca.

Izjemna Lily Gladstone

Od De Nira in DiCapria kot igralskih prvokategornikov sicer ne gre drugega pričakovati, največje presenečenje oziroma igralsko odkritje pa je precej neznana Lily Gladstone v vlogi Ernestove žene, ki je Scorseseja morda pritegnila z vlogo v filmu First Cow Kelly Reichardt, kjer je igrala ženo belskega veleposestnika. Na Gladstone, ki je dejansko tudi staroselskega porekla, sloni glavnina predstavljene domorodske izkušnje v najnovejšem Scorsesejevem filmu, preostali člani prikazane skupnosti so prikazani zelo enodimenzionalno in stereotipno. S svojo vlogo potrpežljive, dostojanstvene in ljubeče žene je ujela vso tragičnost in brezizhodnost položaja, v kateri se je znašla staroselska skupnost Osage v 20. letih minulega stoletja.

Med leti 1918 in 1931 je v omenjenem okrožju v nepojasnjenih okoliščinah sicer umrlo več kot 60 premožnih staroselcev. Zaradi obravnave “hvaležne” teme, s katero si ZDA kupujejo odpustke za grehe iz preteklosti, in tudi zaradi izjemne igralske zasedbe bodo Morilci cvetne lune zelo resen kandidat v igri za oskarje.

---