Pesmi za mladoodrasle
Pesmi za mladoodrasle, nanizane v zbirki Žanine kavbojke, so res pesmi. Dovolj kratke, da jim nihče ne očita izgube pozornosti. Dovolj boleče, da začutimo sladkobo melanholije. Dovolj iskrene, da se v njih najdejo tudi staroodrasli. Kajti v vsakem staroodraslem je skrit mladoodrasel, naša mladostniška podoba, ki se je nemalokrat še danes sramujemo.
João Manuel Ribeiro: $@ Žanine kavbojke, prevod Blažka Müller,
KUD Sodobnost International, 22,90 evra
Mladoodrasel ima pravico do zardevanja, zmedenosti, premišljanja, splošnega nihilizma, ki se ne izmenjuje iz dneva v dan, temveč kar iz ure v uro, medtem ko so nas, odrasle, po poti prepričali, da teh pravic nimamo. Saj smo vendar že oblikovane osebnosti in trdno stojimo za svojimi mislimi in dejanji. Zmedenost je rezervirana za najstnike, ali pač ne?
“So dnevi, ko me imaš IN ... So dnevi, ko me imaš OUT ... So dnevi, ko je tvoj poljub ENTER ... So dnevi, ko je tvoj glas DELETE ... So dnevi, ko sva ON TIME ... So dnevi, ko ni dovolj le en UPGRADE ... Tako sva midva, ti in jaz. Na STAND BY, ti in jaz. OVER!”
Obdobje najstništva je najbolj nerazumljivo prav najstnikom. Vsi ostali se obnašajo, kot da jim je vse jasno. A beseda “vsi” ima svoje izjeme. Ena od teh je avtor te pesniške zbirke, ki je v svojem strokovnem izpopolnjevanju doktoriral iz pedagoških ved, postal magister pedagogike, magister otroškega in mladinskega leposlovja ter si iz radovednosti do življenja in iskanja odgovorov nabral kup znanj, s katerimi si prizadeva bolje razumeti mladoodraslo dušo. Od katere niti sam ni pretirano oddaljen.
“Moram ti kupiti prstan, da bi oznanil najino ljubezen ... Moram ti kupiti krono, da bi ti pravil kraljična ... Moram ti kupiti uhan, da bi vedela, da te poslušam ... Moram ti kupiti zapestnico, da bi zvezal najine roke ... Moram ti kupiti ogrlico, da bi objel tvojo lepoto ... Pa nimam denarja in bojim se bankrota najine ljubezni.”
João Manuel Ribeiro da vedeti, da je vso to z bodicami posuto odraščanje izkusil tudi sam. Zanemarljivo je dejstvo, da njegovo (ali naše) najstništvo ni vsebovalo pametnega telefona in družabnih omrežij, saj je ne glede na to bilo polno ranjenih src in krutih besed - predvsem do samega sebe.
Ko nam pod roke pride pesniška zbirka, ki nam tako jasno izpričuje misli, nikoli priznane, a vendar prisotne, je ne preslišimo. Žanine kavbojke so namenjene hčerkam in sinovom, mamam in očetom ter vsem odraslim posameznikom, ki se ne sramujejo svojih preteklih obdobij. Berimo jih na glas in si privoščimo iskren pogovor o stanjih, ki so bila in bodo sestavina naših poti.