Knjižna polica
“Imejte me, prosim, za sanje”
“Imejte me, prosim, za sanje”

Mračen, zamorjen, neznosno težek, vase zaprt, obupan samotar? Ne, Franz Kafka (1883-1924) je bil očarljiv, pozoren, duhovit, druščino je nemalokrat nasmejal, hotel se je tudi poročiti, imeti otroke ... Ne, svet ga ne vidi v pravi luči. “Če bi človeštvo bolje razumelo, kaj mu je bilo podarjeno s Kafkovo osebo in delom, bi imelo več koristi od tega,” je zapisal njegov pisateljski kolega in prijatelj Max Brod (1884-1968), prav tisti, ki ni hotel ustreči Kafkovi poslednji želji in sežgati njegovih rokopisov. Ne le to, v zrelih letih zlasti v Izraelu zelo cenjeni Brod je prijatelja v mladih letih spodbujal k pisanju in pozneje največ naredil za uveljavitev enega najpomembnejših in končno tudi najvplivnejših pisateljev, v spremni besedi poudarja dr. Tomo Virk, prevajalec biografije Kafka, temeljne in zdaj vendarle dosegljive tudi v slovenščini.

Berimo svobodno, sicer bomo pristali v tiraniji
Berimo svobodno, sicer bomo pristali v tiraniji

Napad nanj je napad na njegovo delo, na svobodo govora in ustvarjanja, je mednarodni PEN poudaril ob novici, da je k Salmanu Rushdieju na oder med njegovim nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York skočil 24-letnik in ga desetkrat zabodel z nožem. Pisatelj je k sreči preživel. Danes, teden po tistem mračnem petku, mu bodo podporo izrekli na množičnih javnih branjih v New Yorku in drugod po svetu.

Golobov je desetkrat več kot Janš
Golobov je desetkrat več kot Janš

Ne sprašujte, zakaj gospod Uhan nima velikih uhljev. Ali zakaj tisti ni prepirljiv, len, grd ... Priimki nam ničesar več ne povedo o ljudeh, ki jih krasijo. Je pa vsekakor kratkočasno in poučno brskati po njihovih koreninah. Leksikon priimkov, izdan pri Celjski Mohorjevi družbi, je ena tistih v vseh pogledih velikih knjig, v katerih se bralec zlahka in z veseljem izgubi.