Ali bi Elvis ubral drugačno pot?
Po novejših velikih filmskih biografijah o Freddieju Mercuryju in Eltonu Johnu je na vrsto prišel tudi kralj rock'n'rolla Elvis Presley, ki ga je upodobil mladi in dokaj neznani ameriški igralec Austin Butler. Pod režijo se podpisuje avstralski mojster razkošnih filmskih spektaklov Baz Luhrmann (Romeo+Julija, Moulin Rouge, Veliki Gatsby).
Baz Luhrmann se je odločil glavno vlogo zaupati dokaj neznanemu
igralcu Austinu Butlerju, ki se mu po prvih kritikah sodeč obeta
zelo svetla filmska prihodnost.
Elvis je na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu požel 12-minutne stoječe ovacije (najdaljše za ameriški film v zgodovini festivala) in ni razjezil družine pokojne legende, ženo Priscillo Presley, hči Liso Marie Presley in vnukinjo Riley Keough. Lisa Marie je film označila kot “spektakularen” in dodala: “Austin je čudovito utelesil in zajel srce in dušo mojega očeta. Po mojem skromnem mnenju je bila njegova predstava odigrana točno tako, kot mora biti - s spoštovanjem.” Riley Keough je povedala, da je začela jokati v prvih petih minutah filma in dodala: “Takoj sem začutila, koliko truda sta vložila Baz in Austin, da pokažeta stvar tako, kot mora biti. To je v meni nemudoma prebudilo globoka čustva. Počutila sem se počaščeno, da sta s toliko truda prišla do njegovega bistva in začutila, kaj je zares bil. Austin ga je tako zelo lepo upodobil.”
S čim je prepričal Luhrmanna?
Režiser Baz Luhrmann je po prvih kritikah sodeč med vroče, vzhajajoče filmske zvezde izstrelil Austina Butlerja, ki v filmu vse zgodnje Elvisove pesmi odpoje kar sam, na Luhrmanna pa naj bi največji vtis naredil posnetek, v katerem Butler odpoje Unchained Melody. Za to vlogo so se “borili” še Ansel Elgort, Miles Teller in Harry Styles.
Elvis je prvi Luhrmanov celovečerec po precejšnjem zatišju, in sicer po filmu Veliki Gatsby iz leta 2013, ki je svetovno premiero, prav tako kot Elvis, doživel na filmskem festivalu v Cannesu. Poleg Butlerja imata glavno vlogo v filmu še Tom Hanks, ki je upodobil Elvisovega razvpitega menedžerja Toma Parkerja, in Olivia DeJonge, ki je odigrala lik Elvisove žene Priscille.
V fokusu odnos z menedžerjem
Baz Luhrmann življenje in kariero Elvisa Presleyja osvetli skozi zapleten odnos z njegovim menedžerjem, ki je trajal 20 let, od Elvisovega vzpona pa vse do konca njegove slave. Parker se je s Presleyjem srečal leta 1955 in z njim sklenil ekskluzivno pogodbo, s katero je dobil tako rekoč popoln nadzor nad pevčevo kariero. Presenetljivo se Luhrmann v filmu posveti tudi Presleyjevi želji, da bi postal velika filmska zvezda. Med drugimi (igral je sicer v več kot 30 filmih) je sanjal o glavni vlogi v enem od najbolj popularnih muzikalov tistega časa, rimejku Zvezda je rojena, ob boku Barbre Streisand. Zadeva je padla v vodo, ker naj bi se pogajanja med Barbro Streisand in njegovim “controlfreakovskim” menedžerjem zelo klavrno končala. Presley si je želel nastopati tudi v tujini, a tega ni nikoli dočakal. Nekateri viri trdijo, da Parker tej želji nikoli ni bil naklonjen, ker je bil nezakoniti priseljenec, obtožen umora v svoji domovini. Presley bi svojo kariero mogoče razvijal precej drugače, če ne bi njegove poti presekal Parker in predvsem, morda ne bi končal, če karikiramo, kot “jukebox” na večni tlaki v Las Vegasu ...