Kdo bo osebnost Primorske 2021?

Leto je bilo nenavadno. Polno preprek in težav, ampak tudi navdihujočih presežkov. Uredništva primorskih medijev so zbrala deset kandidatk in kandidatov, ki so s svojimi dejanji in besedami v epidemičnem in zmedenem 2021 prižigali lučke upanja. Razglasitev letošnje Osebnosti Primorske bo 13. januarja.

Lanska Osebnost primorske 2020 je bila zdravnica Nevenka Mlinar. 
Komu bo predala štafeto? Foto: Tomaž Primožic/FPA
Lanska Osebnost primorske 2020 je bila zdravnica Nevenka Mlinar. Komu bo predala štafeto? Foto: Tomaž Primožic/FPA

Akcija primorskih medijev: Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria, deželnega sedeža RAI FJK, Primorskega dnevnika in Primorskih novic se tudi letos prilagaja ritmu, ki nam ga je vsilil korona virus.

Verjamemo v potrebo po nagrajevanju solidarnosti, poguma, delavnosti, ustvarjalnosti

Novinarke in novinarji uredništev v Kopru, Trstu, Gorici, Novi Gorici ter dopisništev po vsem Primorskem so prispevali predloge za letošnjo osebnost. Med njimi je uredniška komisija izbrala deset nominirancev, v dveh primerih gre za par, torej skupaj dvanajst imen, ki so na najrazličnejših področjih presegla pričakovanja. “Kljub temu, da živimo v nenavadnem zgodovinskem obdobju, ali morda prav zaradi tega, verjamemo v potrebo po vzpodbujanju, ohranjanju in nagrajevanju solidarnosti, poguma, delavnosti, ustvarjalnosti,” so poudarili uredniki osrednjih primorskih medijev.

Zlato jabolko bomo podelili 13. januarja

Zlato jabolko bomo podelili v četrtek, 13. januarja v studiu Hendrix Radia Koper. Podelitev bo mogoče v živo spremljati v prenosu na Radiu Koper in Radiu Trst A, na družabnih omrežjih sodelujočih medijev ter v posnetku na televiziji Koper. Zmagovalci so vsi, kdo bo prvi med enakimi bodo bralci, poslušalci in gledalci odločili preko že ustaljenih in znanih načinov glasovanja. Podrobnosti v prihodnjih številkah časopisa in na spletu.

Mojca Milone

Mojca Milone je skupaj s skupino domačinov s Trnovsko-Banjške planote opozorila na neprimeren način gospodarjenja v Trnovskem gozdu. Težko so gledali velika posekana območja in neurejena sečišča. Združili so se v civilno iniciativo Ljubitelji narave in gozda Trnovske planote. Začeli so s spletno peticijo in kratkimi filmi, odgovore so iskali, vse dokler niso s pristojnimi sedli za mizo in sprejeli dogovore v prid gozdu in njegovim uporabnikom.

Mojca Milone (foto: Leo Caharija)

Mojca Milone in somišljeniki si namreč želijo okrepiti socialne funkcije v Trnovskem gozdu z oblikovanjem učnih in turističnih poti ter muzejem gozdarstva na Lokvah. Gozd pripada vsem, je prepričana Milonejeva, ki tudi svoje učence v Osnovni šoli Solkan opominja, da je potrebno zanj dobro skrbeti.

Mario Fafangel

Mario Fafangel je prvi epidemiolog v državi in pogosto edini med strokovnjaki, ki s svojo odprto, jasno, pošteno in dosledno besedo vzbudi zaupanje med državljani. V zahtevnem, tesnobnem, žalostnem 2021 ni pokazal le velike mere načelnosti, zaradi katere je dvakrat izstopil iz vladne svetovalne skupine za covid-19, temveč tudi človečnost ter izostren čut za resnične potrebe, pričakovanja in stiske soljudi. Kalil se je tudi v misiji Zdravniki brez meja v tretjem svetu.

Mario Fafangel (foto: Žiga Živulovič jr./ BOBO)

Mario Fafangel s svojim zasebnim in poklicnim življenjem objema Primorsko: po družini je Izolan, živi v zamejstvu - v Miljah, delal je v Novi Gorici. To primorsko žlahtnost, toplino in eleganco je uspel prenesti tudi v slovenski nacionalni prostor.

Primož Krečič

Primož Krečič je priljubljeni koprski župnik. V zadnjem obdobju je kot izjemna in karizmatična osebnost s svojo vizijo, povezovalnostjo, vztrajnostjo in s svojo neutrudno ekipo uresničil sanje vseh, ki so si želeli in prizadevali za pridobitev edinstvenega instrumenta, orgel znamenite züriške dvorane Tonhalle.

Primož Krečič (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Ni se ustrašil tveganja, nepredstavljivih stroškov, niti nasprotujočih si mnenj. Okrog sebe je zbral somišljenike, sodelavce in vse, ki so lahko kakorkoli prispevali k uresničitvi cilja. Danes na izjemno estetsko in slogovno prefinjeno obnovljenem koru koprske stolnice stoji in slovesno odzvanja veličastna kraljica instrumentov. Orgle niso le pridobitev za Koper, temveč tudi za širšo slovensko in tujo kulturno javnost.

Cvetka Kernel

Cvetka Kernel je dolgoletna ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, ki je s številnimi uspehi svojih dijakov na evropskih tekmovanjih in mednarodnimi izmenjavami postala prepoznavna doma in v Evropi. K temu je prispevala tudi njena odločitev, da šola v svoj dijaški dom gostoljubno sprejme mladoletne migrante brez spremstva.

Cvetka Kernel

Projekt, ki ga je šola začela pilotno izvajati že pred nekaj leti, je postal primer dobre prakse in pozitiven zgled vključevanja migrantov v družbo, njihove učinkovitejše in hitrejše integracije ter socializacije. Lani je v šoli, v sklopu evropskega projekta, v katerem je postojnska občina eden od partnerjev, zaživela tudi informacijska točka za priseljence. Ta jim pomaga s praktičnimi informacijami o vključevanju v novo okolje.

Alexander Gadjijev

Alexander Gadjiev, 26-letni pianist, prvi slovenski BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019 - 2021, je eden redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih mednarodni glasbeni svet govori v presežkih. Letos je kot zmagovalec prepričal žirijo mednarodnega klavirskega tekmovanja v Sydneyju v Avstraliji, nazadnje pa je oktobra svojo izjemnost potrdil s prejetjem druge nagrade na prestižnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, na tekmovanju, ki sodi med najzahtevnejša na svetu in je v svetu športnikov primerljivo z olimpijskimi igrami.

Alexander Gadjiev (foto: Andraž Gombač)

Na tekmovanjih zastopa tako Slovenijo kot Italijo, kajti, kot večkrat rad izpostavi, predstavlja Goriško kot prostor, kjer se pretakajo različne kulture in je bil bistven tudi za njegovo umetniško ter osebnostno zorenje.

Lara Komar

Lara Komar, tržaška igralka, se po dolgoletnem nastopanju na slovenskih in italijanskih gledaliških odrih odlično znajde tudi v televizijskem svetu. Po uspešni nadaljevanki na slovenski televiziji trenutno nastopa na prvem italijanskem programu Rai. Njeno delo in prizadevanja pa segajo tudi onkraj zaslonov in odrskih desk.

Lara Komar (Paolo Giovannini/Fotodamj@n)

Razpeta med dvema jezikoma in dvema kulturama, s katerima odrašča od malih nog, je Lara Komar občutljiva tudi do pravic manjšin. To je nazadnje potrdila poleti, ko je na vabilo organizatorjev postala botra prve čezmejne Parade ponosa. V pisani množici, ki je na edinstven način povezala Gorico in Novo Gorico, je javnost opozarjala, da so pravice istospolno usmerjenih oziroma skupnosti LGBTQIA+ pravice vseh nas.

Igor Miljavec

Igor Miljavec je mesto predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica prevzel pred dvajsetimi leti in od takrat društvo nenehno raste, se razvija in širi svoje delovanje. Zagotavlja strokovno in drugo pomoč tako slepim in slabovidnim kot tudi ostalim ranljivim skupinam.

Igor Miljavec (foto: Leo Caharija)

Prepoznavni znak društva so programi rehabilitacije v domačem okolju. Za člane pripravlja odmevne dobrodelne in športno-rekreativne akcije. Vseskozi pa v društvu namenjajo veliko pozornost odpravljanju grajenih ovir ter dostopanju do informacij in storitev v mestnem in podeželskem okolju. Vse to s svojo energijo in z neomajno vztrajnostjo povezuje predsednik Igor Miljavec.

Andreja Gulič in Matej Maver

Andreja Gulič in Matej Maver, učiteljica in športni pedagog, sta na pobudo tedanje ravnateljice Osnovne šole Srečka Kosovela Bojane Škabar prehodila prav posebno dolgo pot okoli sveta. Nanjo so se šolarji odpravili 25. januarja in si v sklopu projekta Objemimo svet s koraki zadali, da bodo v mesecu in pol, ob pomoči staršev in starih staršev ter učiteljev na šoli, prehodili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg sveta.

Andreja Gulič in Matej Maver (foto: Leo Caharija)

Do zamisli so na šoli prišli spontano, ob razmišljanju, da se otroci v času pouka na daljavo premalo gibljejo. Osvojene razdalje so vsak dan skrbno beležili na šolski spletni strani. Rezultati so presegli vsa pričakovanja, zato so svet simbolično s koraki objeli še enkrat, v drugo še okoli Arktike in Antarktike in prehodili še 40.007 kilometrov.

Gorazd Bajc in Borut Klabjan

Gorazd Bajc in Borut Klabjan, priznana znastvenika, doktorja zgodovine, izredna profesorja, sta avtorja znanstvene monografije Ogenj, ki je zajel Evropo. Knjiga, ki je izšla ob stoletnici požiga Narodnega doma, ni usmerjena le v zgodovino te mogočne in pomembne slovenske zgradbe v osrčju Trsta, marveč gre za raziskavo, ki prepleta politične okoliščine, družbenopolitični razvoj in gospodarske posledice, pa tudi diplomatske boje.

Gorazd Bajc in Borut Klabjan

Pokaže nam, kako je Narodni dom postal nacionalni mit in hkrati “kraj pozabe”, ki je moral izginiti z mestnega obzorja. Dragocenost knjige so tudi nove arhivske raziskave in ugotovitve, pa tudi dejstvo, da odpira več nepojasnjenih vprašanj, pomembnih za razumevanje tega prostora.

Matteo Parenzan

Matteo Parenzan, Krasov namiznoteniški igralec in italijanski reprezentant, je bil septembra 2021 zastavonoša italijanske odprave na zaprtju paraolimpijskih iger v Tokiu. Priložnost se mu je ponudila pri samo osemnajstih letih. Na veliki športni dogodek na Japonsko je sicer potovalo več primorskih športnikov. A Matteo je bil najmlajši med njimi in tudi najmlajši v italijanski reprezentanci, zaradi česar mu je tudi pripadla vloga zastavonoše.

Matteo Parenzan (Damiano Balbi)

To ni bila le čast za Krasovega igralca, priznanje je veliko pomenilo tudi za samo društvo in celoten zamejski šport. Parenzanu se žal ni uresničila velika želja, da bi se uvrstil v drugi del tekmovanj, a je bil zanj že nastop na tako prestižnem tekmovanju, kot so paraolimpijske igre, izredna izkušnja, ki se mu je za vedno usidrala v spomin in srce.


Najbolj brano