Sproščeno učenje slovenščine ob pogrinjku z baklavo, parmakom in dišečo kavo
Goriška
03. 04. 2018, 06.01
, posodobljeno: 10. 04. 2018, 18.40
“Miza, stol, knjiga, zajemalka ...” so bile prve besede, s katerimi so se na tečaju slovenskega jezika za tujce na Ljudski univerzi Ajdovščina spoznali Lidija, Mina, Merita, Hidajete, Magdalena, Hyrije, Shyhrete, Aferdita in Besar. Ob zaključku 36-urnega tečaja so v družbi mentorice Irene Šinkovec in sodelavk LUA poskrbeli za medkulturno druženje ob domačih sladicah, ki jih zdaj brez zadrege predstavijo v slovenskem jeziku.
Udeleženci tečaja slovenščine so si učenje popestrili z medkulturno delavnico in druženjem ob domačem pecivu. Foto: Alenka Tratnik
“Prihajam iz Bosne, v Ajdovščini sem skoraj tri leta. K obisku tečaja so me spodbudili mož in otroka, ki so rekli, da bi bilo dobro, če se tudi jaz naučim slovenskega jezika. Hčerka obiskuje šolo, sin je v vrtcu. Spomnim se, kako mi je bilo nerodno, ko sem prvič šla na roditeljski sestanek. Vsi starši so povedali kaj o svojem otroku, samo jaz sem bila tiho, saj nisem znala niti ene slovenske besede. Zdaj je že laže,“ je med druženjem ob baklavah, pecivu s kokosom, parmaku, tiramisuju in kavi povedala Mina Ibrahimović.
Najtežji je prvi stik z jezikom okolja
Tečaj slovenščine, ki ga na Ljudski univerzi Ajdovščina izvajajo v okviru Večgeneracijskega središča Goriške, je dobro obiskan. A ni edini program, ki ga za ranljive skupine, med njimi so tudi priseljenci, izvajajo v Ajdovščini. “Učenje jezika je zagotovo pomembna vsebina, ni pa edina. Z različnimi programi jim želimo omogočiti, da spoznajo in se vključijo v naše okolje, da ne ostanejo izolirani v okvirih svojega doma, še posebej, ko gre za ženske, ki niso vključene v delovno okolje. Hkrati je to priložnost tudi za nas, da jih bolje spoznamo. To pozitivno deluje na celotno okolje, na ta način razbijamo predsodke in razvijamo medkulturno sodelovanje,” je poudarila direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja.
Lidija Londova Koceva, udeleženka tečaja
“Hčerki zdaj vsak večer berem pravljice v slovenščini, prebiram tudi revije in časopise ter rešujem križanke.”
Tudi tokratno skupino udeležencev tečaja slovenskega jezika vodi mentorica Irena Šinkovec, upokojena učiteljica slovenskega jezika, ki je učence pohvalila. “Za nekatere je bil to prvi stik s slovenščino, saj doma in med znanci uporabljajo materni jezik. Prvi dan nisem vedela, kaj me čaka, po prvem stiku pa sem sestavila program in poiskala pripomočke, ki so olajšali učenje.”
Začeli so s poimenovanjem predmetov v kuhinji in stanovanju, nadaljevali pa z besedami, povezanimi z vrtcem, šolo, obiskom zdravnika, nakupi na tržnici, s prometom. “Veseli me, da so se članice tečaja opogumile in naredile prvi korak v okolje. Tri so že dobile delo pri naših delodajalcih, ena od udeleženk je povedala, da se je prvič pogovarjala z vzgojiteljico v vrtcu. Z znanjem slovenščine, ki so ga dobile, se bodo gotovo bolje znašle v vsakdanjem življenju,” je prepričana Irena Šinkovec.
Mina Ibrahimović, udeleženka tečaja
“K obisku tečaja so me spodbudili mož in otroka, ki so rekli, da bi bilo dobro, če se tudi jaz naučim slovenskega jezika.”
Pravljice v slovenščini
S tem se strinja Lidija Londova Koceva iz Makedonije, ki je v Ajdovščini poldrugo leto. Mesto ji je všeč, ker je majhno, ljudje pa prijazni. Sama je gospodinja, mož je zaposlen, hčerki obiskujeta prvi in četrti razred in sta se vključili v bralne urice, ki jih organizira Ljudska univerza Ajdovščina. Pridružila se jima je tudi Lidija in se odločila, da se vključi še v tečaj slovenščine, saj ji bo to omogočilo lažje sporazumevanje v šoli, pri zdravniku. “Ko sem prišla, nisem znala niti besede po slovensko. Zdaj se mi zdi, da slovenščina niti ni težka. Učiteljica Irena pa je zelo prijazna in potrpežljiva in, če je treba, besedo tudi večkrat ponovi. Hčerki zdaj vsak večer berem pravljice v slovenščini, prebiram tudi revije in časopise ter rešujem križanke. V prihodnje bi se rada naučila tudi italijanščine,” je povedala.
Besar Zabelai s Kosova je slovenskim besedam že nadel malo narečnega pridiha, saj je v Sloveniji dobrih deset let, a to je njegov prvi tečaj slovenščine. “Eno je besedni zaklad, drugo so slovnična pravila in pravopis. Rad bi se naučil pravilne slovenščine in tudi naredil izpit, ki je pogoj za državljanstvo, zato se bom jeseni vpisal v 180-urni tečaj. Če znaš jezik, ti je laže, ko iščeš službo, urejaš dokumente. Slovenščina ni težka, samo potruditi se je treba, tako kot z vsakim jezikom,” je prepričan Zabelai, ki se mu je med tečajem v spomin najbolj vtisnila beseda zajemalka.
Besar Zabelai udeleženec tečaja
“Slovenščina ni težka, samo potruditi se je treba, tako kot z vsakim jezikom”