Ne le delavec, ampak človek

Takole je ob zaključku 36-urnega tečaja slovenščine za tujce na ajdovski ljudski univerzi povedala ena od udeleženk tečaja, ki so se ob podpori družine odločile, da se aktivno vključijo v novo okolje: “Najtežje mi je bilo, ko sem šla na roditeljski sestanek. Vsi starši so povedali kaj o svojem otroku, samo jaz sem bila tiho, saj nisem znala niti ene slovenske besede”. Udeleženke so začele obiskovati tečaj slovenščine in druge aktivnosti v večgeneracijskem centru, ki ranljivim skupinam, med temi so tudi tujci, ponuja različne programe izobraževanj in usposabljanj. Najpogumnejše so stopile do delodajalcev ter se prijavile na razpisano delovno mesto. Trem se je uspelo zaposliti že med tečajem, druge so vesele, da lahko zdaj brez zadrege pospremijo otroka v vrtec ali k zdravniku.

Ajdovščina je bila kot mesto s cvetočo gradbeno, kovinarsko in predelovalno industrijo ob močnih migracijskih tokovih, zlasti od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej, stičišče različnih kultur. Skupen zgodovinski okvir je domačinom in prišlekom iz držav nekdanje skupne države nudil dovolj opore za medkulturno učenje in sobivanje brez večjih pretresov. Medkulturna vzgoja se je začela na dvoriščih pred bloki, kjer so se skupaj igrali otroci različnih narodnosti, se podili za isto nogometno žogo in ob guljenju šolskih klopi postavljali načrte za prihodnost.

Človek, ki se bo v novem okolju počutil sprejetega in vključenega v vse sfere življenja, bo prispeval k skupni blaginji.

Sodobni ekonomski interesi prinašajo nove migracijske tokove in postavljajo nove izzive. Slovenija ni izjema. Ob demografski sliki in strukturni neskladnosti na trgu delovne sile, kjer je razkorak med ponudbo kadrov in potrebami delodajalcev vse večji, v gospodarstvu opozarjajo, da bo zaposlovanje tujcev nujno za dolgoročni in trajnostni razvoj v Sloveniji.

Zainteresirano gospodarstvo si poskuša zagotoviti nemoten dotok delovne sile, naj gre za visokotehnološka delovna mesta ali pa za manj kvalificirano delovno silo v kmetijstvu, gradbeništvu in kovinsko predelovalni industriji. Pri tem se pogosto zateka k praksam brezobzirnega izkoriščanja in vlogo ekonomskega imigranta zreducira na vlogo delavca in ob tem pozablja, da je ta oseba tudi človek. Človek, ki bo, če se bo v novem okolju počutil sprejetega in vključenega , prispeval k skupni blaginji.


Preberite še


Najbolj brano