Slovenski adut predvsem neobremenjenost

Slovenska odprava ima v smučarskih skokih nekaj možnosti za odličje, adutov pač ne, saj potek sezone tega ne kaže. Škoda, da v olimpijskem sporedu ni ženske ekipne tekme, saj bi v tem primeru slovenske delnice narasle.

Morda največja slovenska aduta: v ozadju Peter Prevc, spredaj 
Jernej Damjan. Foto: STA
Morda največja slovenska aduta: v ozadju Peter Prevc, spredaj Jernej Damjan. Foto: STA

PJONGČANG > Pred štirimi leti je bil Peter Prevc v odlični formi, na olimpijske skakalnice, s katerimi zdaj Rusi ne vedo, kaj bi počeli, je iz Willingena, kjer je obakrat slavil Poljak Kamil Stoch, prišel kot tretji v svetovnem pokalu. Čisto na vrh v obeh posamičnih tekmah v Sočiju potlej ni mogel. Dve zlati medalji sta se okoli vratu svetili Stochu, najstarejši med brati Prevc pa doma čisti kolajni srebrnega in bronastega leska.

Nemško skakalno središče je tudi letos pospremilo skakalce na pot v olimpijske višave. Na prvi pogled je napoved jasna: poljsko, nemško, norveški zmagovalni oder. Pa bo res tako? Sodeč po rezultatih te zime je tak razplet zelo verjeten, ni pa nujno. Morda bo kakšna drobtinica padla tudi ostalim, tudi na slovensko mizo.

Vse večjo vlogo pri skokih imata tehnologija in denar.

Smučarskim skokom mnogi očitajo, da so obroben šport. To je eden redkih zimskih športov, ki se ne more širiti v množičnost, saj skakalnice ne rasejo na vsakem griču, ampak so draga zadeva. In temu primerno se z njimi resno ukvarja do 15 držav. So pa skoki zelo atraktivna disciplina, sploh smučarski poleti, ki so omejeni na trenutno le štiri delujoče največje skakalnice na svetu. Vse večjo vlogo imata tehnologija in denar. Skakalci kaj dosti od tega nimajo, zato pa imajo proizvajalci opreme in močne reprezentance. Razlika se veča in letos je prepad še večji. Finci so skorajda izginili, Čehi imajo sistemske težave, saj že nekaj let ne prirejajo niti tekem, Avstrijci so letos padli v rezultatsko luknjo, kot je ne pomnijo, Slovenija kaže hladno-tople trenutke. Prevladujejo tri nacije, ekipno sta najmočnejši Poljska in Norveška.

Norvežani so najbolj stopnjevali formo v pričakovanju iger, medtem ko se za veliki globus dajeta Kamil Stoch (zmagal je na petih tekmah v sezoni) in Richard Freitag (ima tri zmage, vendar je bil po novem letu poškodovan), ki je Poljaku tik pred ZOI znova moral prepustiti vrh v svetovnem pokalu. Ne bi nas presenetilo, če bi Stoch ponovil podvig Švicarja Simona Ammanna, ki je na igrah 2002 in 2010 slavil na posamičnih tekmah in pobral štiri zlata odličja.

Zmagovalci letošnjih tekem svetovnega pokala prihajajo iz petih držav. Ob Norvežanih, Nemcih in Poljakih je enkrat to uspelo Japonski in dvakrat Sloveniji - na začetku sezone Jerneju Damjanu in pred nedavnim Anžetu Semeniču. Damjanu azijske snežne razmere precej ustrezajo, kar je večkrat pokazal na tekmah v Saporu. A z vremenom ni ravno na ti, saj ga je letos že nekajkrat stalo višjih uvrstitev. Po zmagi v Ruki tudi ni več stopil na zmagovalni oder. Glede na rezultate bi tudi Petru Prevcu težko pripisali možnost za odličje, saj je drugo zimo zapored v iskanju pravih skakalnih občutkov. Vendar pa ima toliko izkušenj z velikimi tekmovanji, da lahko s trezno glavo pride na vrh zaletišča. V glavi je vse, pravi Prevc. Velika tekmovanja pri šampionih izzovejo zmes kljubovanja in znanja, ki jih ponesejo do odličja.


Najbolj brano