Ko mladostnika obsojaš, ga izgubiš

“Pomagamo vam premagati zasvojenost” je geslo, s katerim društvo Projekt Človek vabi v sprejemni center Piran. Svoje programe so pred kratkim nadgradili še s posebno skupino za starše otrok mladostnikov.

Maja Cuber in Helena Boštjančič Škrlj (z leve), strokovni delavki društva Projekt Človek, sta letos oblikovali posebno skupino za starše otrok mladostnikov. Foto: Alenka Penjak
Maja Cuber in Helena Boštjančič Škrlj (z leve), strokovni delavki društva Projekt Človek, sta letos oblikovali posebno skupino za starše otrok mladostnikov. Foto: Alenka Penjak

PIRAN > Društvo Projekt Človek v Sloveniji živi že 25 let, v Istro oziroma v Piran pa so prišli pred 13 leti. A piranska vrata niso odprta samo domačinom, pač pa skoznje vstopajo starši z mladostniki iz domala vse Primorske ter celo iz Ljubljane, strokovni delavki iz sprejemnega centra Piran pa skrbita tudi za območje Sežane in Postojne. Lani septembra so odprli še sprejemno pisarno v Novi Gorici v Bidovčevi ulici 4, kar jim je močno olajšalo delo z uporabniki.

Vse več mladostnikov išče pomoč

“Beležimo zelo velik porast mladostnikov, zato smo septembra ustanovili skupino za starše otrok mladostnikov. Gre za mladostnike, ki eksperimentirajo z uživanjem nedovoljenih drog ter imajo učne in vedenjske težave,” novost opiše strokovna delavka Maja Cuber. Mladostniki pridejo na pobudo staršev ali jih v sprejemni center Piran napotijo centri za socialno delo. “Velika večina mladostnikov je zase prepričanih, da nimajo nobenih težav. Starši jim samo težijo, učitelji pa ne razumejo. A za nas ni bistveno, da nam mladostnik obljubi, da bo danes nehal kaditi marihuano, saj ga bomo v takšnem primeru izgubili. Pomembno je, da mu pridemo naproti in skušamo razumeti njega ter njegove družinske, šolske in prijateljske odnose. Zelo pomembno je, da pridobimo starše ter jih spodbudimo, da postavljajo meje. In najpomembneje je, da sploh poiščejo pomoč,” pojasnjuje Maja Cuber.

Tek na dolge proge

Za mladostnike je lahko uspeh že, če omejijo kajenje marihuane na vikende, nakar sami ugotovijo, da jim to koristi, da si zapomnijo več in imajo več volje.

Nasvetov za starše je veliko, a jih Maja Cuber zna zgostiti: “Starši naj si ne zatiskajo oči in naj jih ne bo sram poiskati pomoč, saj se lahko zasvojenost zgodi vsakomur. Morajo biti vztrajni. Sprejemni center Piran ni servis, kamor bi mladostnika pripeljali, mi pa bi ga popravili, temveč je spopad z zasvojenostjo tek na dolge proge, zaradi česar svojci in mladostniki potrebujejo ogromno motivacije,” pove naša sogovornica.

Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da v 13 letih niti ena istrska šola, ne osnovna ne srednja, strokovnih delavcev društva Projekt Človek ni povabila, da bi mladostnikom v okviru programov preventive predstavili zasvojenost. “V Istri se je izkazalo, da vodstva šol menijo, da predavanj o programih preventive ne potrebujejo, ker da vse že vedo. Ampak mi se z mladostniki ne pogovarjamo o zasvojenosti kot načinu življenja. Zasvojenost ni samo uživanje drog, temveč tudi alkohola, ki predstavlja veliko težavo mladostnikov, dostopno na vsakem koraku. Zasvojenost je tudi pretirano uživanje sladkorja, igranje računalniških igric, gledanje televizije, sanjarjenje ...,” dodaja Helena Boštjančič Škrlj.

Program Križišče

Ob porastu uporabe drog med mladostniki je lani nastal še program Križišče, ki ga lahko najdemo na spletni strani www.krizisce.si. Financira ga ministrstvo za zdravje in skozenj pomagajo mladim, ki imajo težave zaradi uživanja prepovedanih drog. Glavni financer društva je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z donacijami pa so jim naklonjene še občine Piran, Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Šempeter-Vrtojba, Vipava, Postojna, Sežana, Tolmin in Pivka. Kdorkoli jih potrebuje, se mu oglasijo prek telefonske številke 041/325-620.


Komentar novinarja

Alenka Penjak

Poglej me v oči in povej - kako si?

S pisanjem o mladostnikih v težavah so zmeraj križi in težave. Ko ropotamo čez sistem, zaradi katerega se drugošolke zbujajo ob 5. uri, da še enkrat ponovijo italijanske besede o jesenskih barvah in listih, ki padajo z dreves, starša resno zaskrbi, v katero smer nas ta sistem pelje. Šola ni tako pomembna, slišiš sebe govoriti, da bi se zaradi nje šolarka, stara sedem let, toliko sekirala. Ampak starši, pa naj smo rasli v preteklem ali sedanjem sistemu, še zmeraj prepogosto verjamemo, da bo šolski ...

Preberi več

Najbolj brano