Bo javno zdravstvo obstalo le s kolesarji?
Pogorela zdravstvena reforma je največji fiasko sedanje vlade. Nova ministrica se iz napak predhodnika ni naučila niti tega, da mora takoj vzpostaviti nemoten sistem javnega, vsem dostopnega zdravstva, vključno z osebnimi zdravniki, krajšim čakanjem in celovitim zdravljenjem vsega; tudi za revne, ki zaradi minimalnih dohodkov ali nemarnosti delodajalcev nimajo plačanega dopolnilnega zavarovanja in jih zato nobena ambulanta ne sprejme, če že ne umirajo. To naj bi ostalo tudi po novi interventni zakonodaji, ki še dodatno širi pogoje, kdaj nuditi le nujno zdravljenje, da človek ne umre. Sicer pa? Naj se ga pusti na cesti!
Zaradi takih in podobnih nehumanih predvidenih ukrepov se ljudje sprašujejo: kaj je še sploh ostalo od sodobne socialne države in ali živijo vlada, poslanci, svetovalci za zdravstvo, zdravstvena ministrica in strateški svet za zdravstvo na Luni? Ali res ne vedo, da se revščina stopnjuje, ker dobivajo delavci za trdo delo minimalno plačo ali še manj? Ker na stotine upokojencev prejema sramotno nizke pokojnine, da ni dovolj niti za kurjavo, položnice in stradajo? Da tudi zato narašča množica brezdomcev? Da ob tem ne delujejo dovolj dobro niti socialne ustanove, kjer birokrati najraje prekladajo le papirje in zelo redko odhajajo na oglede na teren?
Ljudstvo se je dvignilo v epidemiji zaradi pretiranih omejitev in samovoljnosti in je tudi tlakovalo pot izvolitvi zdajšnje koalicije. So pa ljudje glede zdravstva in zdravljenja zelo občutljivi, kritični in imajo dober spomin ter se organizirajo, ko je mera polna. Tudi kolesarji lahko že jutri znova pritisnejo na pedala …
V vse to se spreminja Slovenija, politiki pa tega ne vidijo in ne poznajo. Ker jim tega ni treba vedeti, saj imajo dobre dohodke, njihovi otroci vse in še več, kot potrebujejo. Ker so poskrbeli tudi za ostarele bližnje; namestili so jih v dražje sobe javnih domov za ostarele ali v zasebne. Ali so jim najeli spremljevalce, negovalce in družabnike, sami pa jih niti občasno ne obiščejo. Živijo torej v vzporednem svetu ugodnosti, blišča, prestiža … in stvarnega življenja povprečneža ne poznajo. Ga ne vidijo, ker se peljejo mimo ali jih peljejo v zatemnjenih avtih. Tanka vez s svetom so svetovalci in zaupniki. Ki so to postali iz različnih vzrokov in ob izbiri ni bilo najpomembneje, koliko so strokovni in kakšne vrline ter norme imajo in zagovarjajo. Kar zlasti velja za tiste, izbrane iz zahvale za pretekle usluge.
Radi pa se odločevalci naslanjajo na dostavljene podatke servisnih služb, ki jih, kakopak, vodijo lojalni funkcionarji. Ti jim dnevno izročajo statistike, ki so pogosto všečno prilagojene. Tudi zato nas vladajoče strukture ves čas zasipavajo z osnutki zakonov, novel zakonov in določili, ki so, kot sami trdijo vsakič znova, odrešilni in nujni. Zlasti v zdravstvu je to vsak mandat videno. Sadov pa nikjer.
Zato je morda še sreča, da se je sredi mandata bivše vlade zbudilo ljudstvo v obliki organiziranega protestnega kolesarjenja. Iz tega je vzniknilo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki je začelo javno opozarjati na razprodajo javnega zdravstva in divjo privatizacijo. Ljudstvo je dvignilo glavo zaradi pod plaščem epidemije skritih pretiranih omejitev in samovoljnosti in je tudi tlakovalo pot izvolitvi sedanje koalicije. Kot je znano, ne gre za rokovnjaške brezdelneže, temveč za izobražene in ozaveščene ljudi, kritične do vsega in vsakogar. So pa res med njimi tudi osebe s politično zgodovino, kar nekatere moti ob zavzemanju kritične distance. A pomembni so cilji Gibanja: ohraniti javno zdravstvo v dobro vseh. S pridobljenimi podatki argumentirano razkrivajo mnoge anomalije, krive za razpadanje zdravstvenega sistema in grabežljivost ter korupcijo. Zato postaja to gibanje upoštevano, kar potrjuje 5000 overjenih podpisov pod njihov predlog interventnega zakona o zdravstvu, s katerim želijo stabilizirati sistem javnega zdravstva. Na nedavnem shodu v Ljubljani so poudarili, da skušajo s tem vladi pomagati, da bi razumela probleme ljudi brez zdravnika. In tudi, da je le od zdravstva odvisno, ali bo vlada dobila še en mandat. Očitno pa vlada nima poguma za neposredno soočenje, saj se shoda ni udeležila povabljena zdravstvena ministrica Prevolnik Rupel. Zato so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj popravnega izpita za javno zdravstvo ne bo.
Izpostavljajo, da je več kot 140.000 oseb brez izbranega osebnega zdravnika, 20.000 otrok brez izbranega pediatra in 230.000 žensk brez izbranega ginekologa; čakalne dobe se daljšajo vsak mesec; vlada, kljub zagotovilom pred izvolitvijo (tudi na shodu Gibanja lani spomladi) še vedno ni uvedla sankcij za zdravnike, ki delajo bistveno manj od povprečja; ni ukinila neracionalnega in potencialno nezakonitega podeljevanja koncesij. Krona vsega so preskromni glavarinski količniki za družinske zdravnike: le 1300 bolnikov. V Veliki Britaniji je normativ 2300, na Finskem 1800. Zato od ministrice zahtevajo, da jih takoj zviša, da bodo vsi prebivalci dobili zdravnika. Tudi predvolilne javne obljube o prepovedi popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih vlada ni uresničila.
Nov vladni predlog nove interventne zakonodaje, začela bi veljati januarja, celo še širi pogoje, kdaj naj zdravstvene ustanove omogočijo nezavarovanemu pacientu le nujno zdravljenje. Takšna oblika kaznovanja človeka zaradi neplačanih prispevkov je izrazito sporna, saj lahko pacientu povzroči resne zdravstvene posledice, opozarja zavarovalnica ZZZS in dodaja, da je vsem zavarovancem treba zagotoviti univerzalnost zavarovanja in dostopnost pravic ter je treba dosledno izterjati neplačane prispevke, za kar je več vzrokov. Septembra je bilo 5692 ljudi zaradi neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje obsojeno le na nujno zdravljenje; med njimi 97 družinskih članov, zavarovanih prek sorodnikov. V taki koži pristane človek že, ko dolg presega 65 evrov. Po novi interventni zdravstveni zakonodaji bo ta prag dolga znašal 161,91 evra (osem odstotkov povprečne mesečne bruto plače v lanskem letu). Niti besede pa ni o tem, kako tem ljudem omogočiti celovito zdravstveno zavarovanje in zdravljenje.
Lahko se zgodi, da si bo na neprimernih ukrepih v zdravstvu vlada polomila zobe. Ljudje so glede zdravstva in zdravljenja občutljivi, kritični in imajo dober spomin ter se organizirajo, ko je mera polna. Tudi kolesarji lahko že jutri spet pritisnejo na pedala …