S Črto do Nonotovega zidu in naprej v dušo Krasa

Črta, kakor nosi naslov prva avtorska slikanica Mostarke Tine Volarič, je osnovno izrazno sredstvo, s katerim svoje zgodbe pripovedujejo ilustratorji. V s Krasom prežeto slikanico Nonotov zid, ki je eden najizvirnejših spominčkov s tega dela Primorske, je likovnica zapisala tudi prisrčno zgodbo.

Likovnica Tina Volarič, za mnoge kar Tinka, je že uveljavljeno ilustratorsko ime. Sprva z Mosta na Soči, kjer ostajajo njene korenine, zdaj pa že nekaj let s Krasa v svet pošilja podobe, ki so se udomile tako v slikanicah, opremi knjižnih izdaj za odrasle in otroškem revialnem tisku kakor na stenah galerij in v posebnih projektih, s katerimi prestopa tudi državne meje.

A njeno ime že dolgo ni več povezano le s črtami, barvicami, čopiči in podobami. Med bralce je že pred desetletjem poslala tudi svoje pesmi, s katerimi je med drugim prepričala žirijo Festivala mlade literature Urška in leta 2013 postala Uršuljanka leta, kakor poimenujejo najperspektivnejše mlade literatke in literate.

Vse se začne s Črto

A začnimo s Črto, kakor je naslov slikanici, ki jo je leta 2021 izdala založba Miš. Ustvariti avtorsko slikanico, običajno brezbesedilno izdajo, je bojda ena od sanj vsakega ilustratorja. V svoji je, kot duhovito preberemo že na platnicah, Tinka Volarič za rdečo nit izbrala rdečo nit. Kot smo tudi na teh straneh že večkrat poudarili, so tovrstne slikanice odlično izhodišče za pogovore z najmlajšimi bralci, za mnoge tudi primeren glavni vhod v svet knjig. Rdeča črta, črtice ali cikcakasta potka ki jo odkrije glavna junakinja v likovni pripovedi primorske ustvarjale, vse to potrjuje.

Tina Volarič: Črta, Miš, 26 evrov

Njena rdeča nit deklico in tiste, ki ji sledimo oziroma beremo iz bogatih prizorov družbe in narave, popelje na pot življenja. To je ponekod nabito z detajli, da se črta domala izgubi, spet drugod se iz beline izlušči pomenljiv prizor, ki potegne rdečo nit naprej, na naslednjo stran slikanice in življenja. Vse do soočenja z dejstvom, da ima vsaka knjiga in vsaka nit svoj konec. Ta pa je kajpada vselej lahko tudi nov začetek.

Suhozid pripoveduje

Slikanica Nonotov zid je drugačna, saj v sebi nosi tako prisrčno pravljico kakor etnološke in narečne prvine s Krasa in širše, zato jo je založil Park Škocjanske jame, kjer je njen nastanek spodbudila etnologinja Darja Kranjc, sofinancirala pa Slovenska nacionalna komisija Unesco in Ministrstvo za kulturo. Prisrčna zgodba, pod katero se prav tako podpisuje Tinka Volarič, pripoveduje o deklici Nini, ki s pomočjo varuha kraškega kamnitega zidu (suhozida), gozdnih živali - v zgodbi se pojavijo tudi žužki, kuščarji in druga živa bitja, s katerimi si delimo prostor - ter duhov Vetrnika, Ognjenika in Vodnika premagajo, ne, pravzaprav prepričajo Cuprnico, da na svoje mesto vrne suhozid, ki ga je zgradil Ninin nono, in ukradeno ovčko. Z ilustracijami, prepolnimi podrobnosti kraškega okolja, in z narečnimi izrazi ravno prav začinjenim besedilom avtorica bralcem približuje tako Kras kakor pomembne vrednote, med katerimi izstopa sožitje z nečloveškimi prebivalci skupnega prostora.

---