Andrej Medved: “Ne pade mi na pamet, da bi nehal pisati, pesniti”

Tokrat s Knjižne police jemljemo precej raznoliki lani izdani zbirki Andreja Medveda. Pesnik, filozof, likovni premišljevalec in kritik, ki še nikakor ne namerava nehati pisati, ostaja ustvarjalen, buden, poln zamisli in načrtov, a se v nizu Minnesänger vendarle dotakne minljivosti. Se pa zato že v zbirki KreteSamos vrača v Grčijo, v naravo, med starodavne zgodovinske temelje in spomine, tudi na preminulega pesnika in prijatelja.

Prej utopična želja kot prava distopija

Za stroge sodbe sem jih skoraj zagotovo prebrala premalo, pa vendar se mi zdi, da je Filio ni doma Berte Bojetu eden najboljših distopičnih romanov 21. stoletja. No, na ovojnici tega slovenskega dela seveda ne piše, da gre za eno od najljubših knjig Baracka Obame, kakor je zapisano na zavihku Šole za dobre matere Jessamine Chan. Niti ni Filio ljubo delo kakšnega Obamovega slovenskega ekvivalenta. To je menda dober znak - z lepljenjem takih oznak se pač delamo malo bolj modne, kot smo v resnici, in knjigo “prodajamo” z upanjem, da bo, če je všeč takim pomembnežem, vsaj znosna tudi navadnežem.