Teran združuje Kras

V Dutovljah, v osrčju Krasa, bo od jutri do nedelje nadvse živahno: potekal bo že 44. praznik terana in pršuta. Gre za dva kraška pridelka, ki sta registrirana tudi pri evropski komisiji, ob njih so s Krasa na seznamu EU še kraški zašink, kraška panceta in kraški med.

KRAS > Kras ima dve povsem svoji vini: belo vitovsko, ki ji je posvečen spomladanski praznik Vitovska in morje v Trstu, in rdeč, bolje črn teran, ki pa je docela kraški tudi s potrdilom, ne le s tradicionalnim praznikom, ki bo označil prihajajoči konec tedna v Dutovljah.

Teran je zaščiten

Leta 2000 je le nekaj časa pred tem ustanovljeni Konzorcij kraških pridelovalcev terana pripravil podlage za zaščito terana, ki jih je najprej sprejela in potrdila Slovenija, leta 2004, takoj po slovenskem vstopu v EU, pa tudi Bruselj. S pravilnikom o teranu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) so predpisani okvirji za pridelavo in predelavo grozdja sorte refošk v vino, da se to lahko imenuje teran.

V soboto ob 19. uri v prostorih OŠ Dutovlje Vinakras pripravlja vodeno degustacijo vin iz svoje kleti in kraških mesnin. Po njej bo ob 20.30 kronanje nove kraljice terana. V nedeljo popoldan bodo na prireditvenem prostoru podelili priznanja najbolje ocenjenim vinom v ocenjevanju v okviru praznika. Na stojnici Konzorcija kraških pridelovalcev terana bo mogoče poskusiti deset najbolje ocenjenih teranov. Program praznika je sicer zelo pester in vključuje številne športne, zabavne in izobraževalne vsebine.

Ključna določila pravilnika so, da je teran zgolj vino iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na tako imenovanih absolutnih, za vinogradništvo ustreznih legah v integrirani pridelavi v vinorodnem okolišu Kras. Predpis določa parametre v vinogradu in v vinu ter dovoljene enološke posege. Da se vino lahko imenuje teran, mora doseči najmanj kakovostno oznako v organoleptičnem ocenjevanju, za izbrani teran pa oceno za vrhunsko vino. Vsako vino iz refoška na Krasu torej ni teran, za to poimenovanje mora imeti svojevrstno spričevalo.

Spremembe pravilnika

Pri oblikovanju pravilnika so vanj nekoliko preveč rigorozno zapisali nekatera določila, zlasti zgornja meja vrednosti alkohola, ki so jo opredelili pri 13 % vol. alk., je nekaj vinarjev odvrnila od sodelovanja v konzorciju. Ker so njihova vina v posameznih letih dosegla višjo alkoholno stopnjo, so za svoj teran poiskali drugačna imena. Te omejitve poslej ne bo več, saj je v postopku pred ministrstvom za kmetijstvo in okolje vloga za črtanje določbe o zgornji vrednosti alkohola v teranu.

Na borjaču Bunčetove domačije v središču Dutovelj bo v nedeljo ob 18.30 pogovor o pršutih iz različnih evropskih regij, od 19. ure naprej pa degustacija vin iz kleti Čotar, Emil Tavčar, Milena Raspopović, Renčel, Štemberger in Kukanja. Divjačinski golaž bodo skuhali kuharji gostilne Na gradu v Ljubljani, organizatorji pa obljubljajo degustacijo serije pršutov: iz mangalice, iz krškopoljca, kraških, istrskega, iberske pate negre in še kakšnega. Oblikovalec Toni Kancilja bo prvič predstavil slovenski nož za rezanje pršuta.

Še ta mesec pa bo na pošto oddan nov predlog spremembe pravilnika. Njegova pot skozi upravne meandre zna biti nekoliko daljša, a gre za zgodovinski korak.

Pot do čezmejnega vinorodnega okoliša

Kraški vinogradniki iz obeh držav, Slovenije in Italije, so se namreč dogovorili, da se geografsko območje pridelave terana razširi tudi na Tržaški in Goriški kras. Za zdaj tamkajšnji vinarji ime za vino uporabljajo s soglasjem slovenskih pridelovalcev, po sprejetju sprememb pravilnika naj bi tudi zanje veljala vsa določila v njem. Spremembe gredo najprej v Ljubljano, naša vlada pa bo morala skleniti dogovor z italijansko. Glede na to, da se vsi akterji strinjajo in podpirajo čezmejno zaščito, pretiranih zagat ne bi smelo biti.

Dogovor je plod dolgoletnega sodelovanja Kraševcev, ki so ga v minulih letih utrdili s čezmejnim projektom Agrotur za vrednotenje avtohtonih kraških pridelkov in razvoj turizma. Pred dvema letoma so se za še temeljitejše čezmejno sodelovanje na srečanju v Praproti zavzeli visoki funkcionarji in uradniki Slovenije in Italije. Dogovor o skupnem pravilniku pa ni zadnji korak, na Krasu namreč že dolgo tli zamisel o čezmejnem vinorodnem okolišu, prvem v EU sploh.

SAŠO DRAVINEC

---