Izolski brezdomci gredo k sosedom

Poleti si v Istri običajno grejejo kosti tudi brezdomci, ki niso občani štirih obmorskih občin. Skrbi pa, da je v zavetiščih in dnevnih centrih vse več domačinov, brezdomnih ljudi, ki so se letos znašli brez strehe nad glavo. Medtem ko jim dnevni center in zavetišče nudijo v Kopru in Piranu, Izola še vedno nima denarja, s katerim bi poskrbela za svoje brezdomne osebe.

Milovan Milić vzorno skrbi za gospodinjske posle v Centru 
Karitas v Bertokih. Foto: Alenka Penjak
Milovan Milić vzorno skrbi za gospodinjske posle v Centru Karitas v Bertokih. Foto: Alenka Penjak

ISTRA > Izolska občina oziroma izolski Center za socialno delo resda že nekaj let načrtuje zavetišče in dnevni center za brezdomne ljudi, a od tod naprej se načrti ne premaknejo. Luca Stančič Kodarin iz izolske občine zatrjuje, da so naklonjeni ideji, da bi se program za brezdomne osebe, kakršnega ima in ga vodi piranski Kažun, razširil tudi v izolsko občino. “Realne možnosti za izvedbo projekta v sodelovanju s piransko občino so v letošnjem letu omejene. Prizadevamo pa si, da bi v čim krajšem času naredili korak naprej na tem področju. Projekt ostaja aktualen in ga želimo v prihodnje tudi izpeljati,” zatrjujejo v izolski občini.

Dva Izolana v piranskem Kažunu ...

Izolskim brezdomcem ne preostaja drugega, kot da pomoč poiščejo v piranskem ali koprskem zavetišču. V piranskem Kažunu je ves čas polnih vseh dvanajst postelj. In če bi jih imeli še deset, bi bile polne tudi te, zatrjuje Ingrid Ličen, vodja Kažuna. Kdor ni v zavetišču, spi na prostem, v zapuščenih prikolicah, barakah, lopah. Letošnje leto je prineslo v Kažun nove Pirančane, ki so izgubili lastno streho nad glavo. Dnevno poskrbijo za 50 do 70 uporabnikov, in med njimi so tudi Izolani. Ponudijo jim kruh, topel obrok, dvema so priskrbeli tudi namestitev v zavetišču. “Zaradi osebne stiske jih nismo zavrnili, čeprav niso občani piranske občine,” pojasni Ingrid Ličen.

... in dva v koprskem zavetišču

Polno je tudi koprsko zavetišče za brezdomce, ki ga vodi Rdeči križ Koper. Te dni urejajo še dodatno bivalno enoto (podarila jim jo je koprska občina) z dvema ležiščema, tako da bo v zavetišču prostora za 14 ljudi. V zavetišču, namenjenem predvsem koprskim brezdomnim ljudem, sta izjemoma tudi dva Izolana, ki čakata na neprofitno stanovanje v Izoli. Približno pet brezdomcev, občanov Izole, pa so morali letos zavrniti, pravi Irena Sirotič, vodja koprskega Rdečega križa.

Karitas hrani osem Izolanov

Zaradi vročine je v Bertokih, kjer deluje Center Karitas, izjemoma manj dela. Dnevno jih obišče devet ljudi. Škofijska Karitas s prehranskimi paketi skrbi tudi za osem izolskih brezdomnih oseb, do Bertokov pa se skoraj vsak dan napotijo trije brezdomni Izolani. Stuširajo se, nekaj pojedo, operejo si perilo, pogovorijo s strokovnimi delavci.

Perilo si operejo tudi drugi. Ob našem obisku je bil v Bertokih Milovan Milić, nekdanji delavec Stavbenika, ki je po propadu podjetja in poteku nadomestila za brezposelne osebe postal brezdomec. A Milovan ni obupal. Od svojih 260 evrov socialne pomoči odšteje 180 evrov na mesec za bivanje v nekdanjem samskem domu v koprskih Prisojah. V Bertokih rad skuha kosilo za vse uporabnike, pripravi solato in opravi različna gospodinjska dela. “Raje sem tukaj kot v parku,” pravi Milovan, žalosten, ker je Stavbenik na cesto pognal veliko njegovih nekdanjih sodelavcev.

Darija Zver, strokovna vodja pomoči brezdomcem v Bertokih, pa opozarja, da bi šlo Milovanu še bolje, če bi se lahko vselil v stanovanje. Ne razume, da koprska občina oziroma njen stanovanjskih sklad nimata niti enega stanovanja, ki bi ga kot bivalno enoto za brezdomne osebe najela Škofijska Karitas. Največ posluha za to je letos imela občina Ajdovščina, poudari Darja Zver. Škofijska Karitas je najela hišo in v njej uredila šest sob z dvanajstimi ležišči. Uporabniki plačujejo od 25 do 75 evrov najemnine na mesec.

ALENKA PENJAK


Najbolj brano