Iz Mussolinijeve špine spet teče voda

“To špino so postavili že v obdobju Benita Mussolinija. Ko smo se še pred letom 1970 z družino priselili na Škofije, druge vode v kraju pravzaprav ni bilo. Žal so kasneje cevi popokale in voda je presahnila,” se spominja domačin Sergej Lazar. Zadovoljen je, ker je ta javna izlivka sredi starega vaškega trga doživela obnovo in tako ohranja spomin na pretekle čase, ki so krojili življenje na Škofijah.

ŠKOFIJE > Javna izlivka, po domače špina, šteje častitljivih 80 let. Nekoč so imele ženske, ki so na stari plac hodile po vodo, poseben obred pri tem pitniku. Ta čas so namreč izkoristile za klepet, morda ogovarjanje sovaščank in sovaščanov ter druženje. Njihov vsakdan je krojil prijeten živžav, ki je danes zaradi prehitrega tempa zamrl.

Špina je celo nadomeščala morje

Tudi predsednik KS Škofije Edmond Gašpar se spominja, kako je bil vaški trg dolga leta njegov drugi dom: “Tukaj sem preživel otroštvo in najstniška leta. Tu smo se podili otroci skupaj s kurami, psi in mačkami, se skrivali mamam in večkrat kakšno ušpičili. Škropljenje z vodo iz špine nam je v vročih poletnih dneh pogosto nadomeščalo bližino morja. Starši so tu zajemali vodo za vse potrebe: od kuhanja do pranja in umivanja ali napajanja živali.”

Optimistično upa, da se bodo za špino, trg in krajane morda začeli tudi drugačni časi. Pravi, da gre za tehnično, družbeno in kulturno dediščino vasi kot pomembnega pričevalca zgodovine. “Zato si vaški trg kot celota zasluži večji pomen. Pravzaprav si vsi želimo, da to postane urejen prostor z osrednjo zanimivostjo fontano,” Gašpar niza želje in potrebe v kraju.

Zgodovinar Leander Cunja je za krajevno skupnost Škofije povzel nekaj zanimivih podatkov o špini. Pravi, da je leta 1935, ko so speljali cevovod na Plavje in na Škofije, sprva vsaka vas dobila le po eno javno izlivko. “Po vojni so zgradili vodohran na vrhu Čuka in enega nad Plavjami, tako da so lahko omrežje razširili in omogočili napeljavo hišnih priključkov. Takrat so zgradili tudi nekaj javnih pralnic,” še dodaja Cunja.

Delo domačinov

Zadovoljen je, da je na plodna tla padla njegova pobuda za obnovo javne izlivke. Projekta so se lotili sočasno z gradnjo kanalizacije, ko je bil trg v celoti prekopan. Sredi poletja so tako fontano s podstavkom odstranili in jo najprej odpeljali v Izolo na peskanje. Nato sta jo v roke vzela Cveto Trošt in Milan Jakac, ki sta jo popravila oziroma rekonstruirala. V Črnomlju so jo strokovno pobarvali, medtem ko je betonski podstavek obdeloval škofijski kamnosek Maks Fojkar. V zgornjem delu je bil zelo poškodovan, zato so ga morali nadomestiti s kamnoseškim izdelkom iz kraškega sivca.

NATAŠA HLAJ

---