Kocbekov iskalec neba

Literarni prvenec zgodovinarja Janka Prunka Iskanje pristana ponudi bralcu dober vpogled v misli in dejanja ljudi, ki jih je zajela tragedija druge svetovne vojne. Njegova odlika so zanesljive reference na resnične dogodke in ljudi.

Zgodovinar Janko Prunk je po dolgi predavateljski karieri na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in zajetnemu opusu znanstvenih del prestopil med književnike. Za ta korak se je priznani profesor, ki je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v prvi vladi Janeza Drnovška (1992-1993), odločil malo pred svojim 80. rojstnim dnem. Jubilej je obhajal tik pred koncem lanskega leta, knjiga z naslovom Iskanje pristana pa je izšla leto pred tem pri založbi Pivec.

Prunkov literarni prvenec je roman, prežet z zgodovinsko tematiko, saj je dogajanje postavljeno v čas začetka druge svetovne vojne. Osrednji junak je profesor zgodovine na ljubljanski srednji šoli in zagrebški univerzi Tone Sevnik, čigar pripadnost krogu krščanskih socialistov razkriva, da je avtor v svoje fikcijsko delo zlil obširno vedenje iz svojih raziskav. Prunk je namreč doktorsko disertacijo posvetil priključitvi krščanskih socialistov Osvobodilni fronti, krščanskosocialno misel pa je predstavil tudi v nekaterih kasnejših objavah.

Spreminjajoča se razmerja sodobnega sveta danes spet terjajo premislek in posameznikove opredelitve, kakršne so v Iskanju pristana lepo prikazane.

Med romanco in bojiščem

Iskanje pristana sicer ni samo pripoved o okoliščinah, ki so mladega intelektualca privedle do odločitve, da se pridruži slovenskim partizanom. Celotni prvi del knjige z naslovom Mila (druga dva dela sta poimenovana Pristan je porušen in V partizanih) se bere tudi kot romanca, saj se na sto straneh razpne ljubezenska zgodba med mladim profesorjem Sevnikom in študentko medicine. Velika ljubezen se po poroki in poročnem potovanju na Bledu sklene tragično z usmrtitvijo mlade neveste po Hitlerjevi zasedbi Štajerske. Za njeno smrt je kriv nepotešeni snubec, ki se odloči za sodelovanje z nemškim okupatorjem.

Ovdovelost in vojna hudo prizadeneta glavnega junaka, ki si gre duševne rane zdravit v pleterski samostan. Tu se ob kopici novic tako o komunističnih kot protikomunističnih zločinih odloči, da se bo pridružil partizanom, s čimer se začne zadnji, tretji del knjige.

Kljubovanje zaslepljenosti

V njem smo postavljeni v bojno okolje. Sevnik se izkaže s hrabrostjo, med soborci pa je priljubljen tako zaradi človeških lastnosti kot učenosti, ki jo razdaja s predavateljskim delom. Ko pa si njegov znanec nakoplje zamero komunistične strani, se Sevniku slabo obrestuje kljubovanje partijski zaslepljenosti. Roman se tako zaključi s Sevnikovim odhodom iz partizanske brigade ob zvenu ustne harmonike.

Zgodba, v katero so vpete vse ključne dileme in tegobe takratnega časa, ponudi bralcu dober vpogled v misli in dejanja ljudi, ki jih je zajela svetovna tragedija. Zorni kot, ki ga nudi Prunk, deloma spominja na miselna izhodišča Jančarjevih romanov o drugi svetovni vojni. V nekoliko okornih dialogih in hitrem, literarno neizklesanem slogu se sicer izkaže, da Prunk ni pisatelj. Odlika romana pa so zagotovo zanesljive reference na resnične dogodke in ljudi. Jezik, čeprav po slogu ni žlahtno pisateljski, je vseeno blag, tekoč in v nasprotju z vsebino dela prijetno nežen in mehak.

Knjigi je dodana kratka recenzija Staneta Kocutarja, ki opozarja, da je glavni junak romana v svojem bistvu “Kocbekov iskalec neba”. Spreminjajoča se razmerja sodobnega sveta pa danes spet terjajo premislek in posameznikove opredelitve, kakršne so v Iskanju pristana lepo prikazane.

---