Iskanje sebe med buržujskim in revnim Neapljem
Netflix je po zelo uspešni televizijski predelavi tetralogije Genialna prijateljica Elene Ferrante (HBO, RAI) kaj hitro zagrizel v najnovejši roman skrivnostne neapeljske pisateljice Zlagano življenje odraslih (2019) in ustvaril šestdelno nadaljevanko, v kateri imata glavno vlogo slikoviti in razslojeni Neapelj v 90. letih minulega stoletja ter najstnica Giovanna, ki išče svoj prostor pod soncem.
Ena najbolj uspešnih in priznanih italijanskih igralk Valeria Golino
(levo) in njena zelo obetavna kolegica Giordana Marengo blestita
kot glavni junakinji v televizijski predelavi zadnjega romana Elene
Ferrante Zlagano življenje odraslih.
Tudi pri tej televizijski predelavi je sodelovala slavna pisateljica Elena Ferrante, ki ji je očitno precej do tega, da njeni romani čim bolj prepričljivo zaživijo tudi v filmu. Pod režijo se podpisuje Edoardo De Angelis (Indivisible, The Vice of Hope), ki je poleg Ferrantejeve, Laure Paolucci in Francesca Piccola sodeloval tudi pri nastajanju scenarija.
Dva Neaplja
Smo v Neaplju v 90. letih minulega stoletja, ko so številni predeli tega zelo temperamentnega mesta bili zelo nevarni. Glavna protagonistka, 13-letna Giovanna (prepričljiva in obetavna mlada neapeljska igralka Giordana Marengo) prihaja namreč iz buržujske soseske Vomero in še nikoli ni bila v nekaterih najbolj revnih predelih Neaplja … A kmalu temu ne bo več tako. Njeno do tedaj brezskrbno najstniško življenje se namreč zakomplicira, ko nekega dne sliši, da njen oboževani oče ženi reče, da njuna hči postaja grda kot njena teta Vittoria. Ta stavek odraščajočemu, rahločutnemu in zelo inteligentnemu dekletu ne da miru in v glavi se ji začne porajati vrsta vprašanj o tej skrivnostni osebi, o kateri so v družini vedno le šepetali in jo zelo poredkoma omenjali? A vztrajna Giovanna uspe pri starših doseči, da naposled le spozna svojo odtujeno teto, ki jo je izvrstno upodobila Valeria Golino in s to vlogo priklicala nekatere kultne igralske stvaritve alá Anna Magnani v Mami Rimu Pier Paola Pasolinija ali pa Sofia Loren v filmih Vittoria De Sice …
Dve Giovanni
Giovanna, s tem ko spozna teto Vittorio, spozna tudi njej do tedaj neznani, revni, umazani Neapelj, poln zanimivih, preprostih, slikovitih in odrezavih likov. Temu pa, primerno njenemu občutljivemu najstniškemu obdobju, sledi novo preizpraševanje - komu pravzaprav pripada? Intelektualnim krogom salonskih levičarjev njenih staršev ali zapostavljenemu, revnemu Neaplju njene tete, preko katere začne polagoma odkrivati še pretekle in sedanje skrivnosti njene družine ter rušiti “fasado” odraslih, ki jo obkrožajo.
Elena Ferrante tudi v Zlaganem življenju odraslih zelo pronicljivo in prepričljivo naslovi razredno razslojenost njenega Neaplja in ošvrkne še tedanjo italijansko politično-ideološko podstat - trk buržujske, intelektualne levice in (malce bolj progresivne) krščanske demokracije revnega Neaplja. K realističnemu in slikovitemu prikazu tedanjega Neaplja veliko prispevata tudi zelo sočni neapeljski dialekt, za razumevanje katerega so nujno potrebni podnapisi, ter zelo dober glasbeni izbor. Ta namreč sega od takrat zelo aktualnih in odličnih neapeljskih zasedb, kot sta predvsem 99 posse in Almamegretta, do številnih zimzelenih neapeljskih popevk.