Več kot pol države bolj potresno nevarne

Po karti potresne intenzitete več kot pol Slovenije leži v pasu večje potresne nevarnosti. Zaradi tega in zaradi lanskih potresov na Hrvaškem bo uprava za zaščito in reševanje marca pripravila teoretično, julija pa praktično vajo reševanja ob potresu. Direktor uprave Darko But bi si želel, da bi država nekoč tako kot energetsko sofinancirala tudi protipotresno obnovo stavb.

LJUBLJANA > Po besedah generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Darka Buta je Slovenija država s srednjo potresno nevarnostjo. Zaradi razmeroma plitvih žarišč so lahko učinki potresov zelo veliki, pa čeprav njihove magnitude ne bi dosegale visokih vrednosti. Po karti potresne intenzitete za povratno dobo 475 let, ki naj bi bila 90 odstotkov verjetna, pas večje potresne nevarnosti pokriva več kot polovico države.

Na območjih tveganja živi polovica prebivalcev Slovenije

Na karti izstopajo tri regije z največjo potresno nevarnostjo. To so območje zahodne Slovenije, Ljubljanska kotlina in Brežice. Na teh območjih živi približno polovica prebivalcev države. S protipotresnimi predpisi se ukvarja okoljsko ministrstvo, predvsem s sistematičnim spremljanjem in proučevanjem učinkov potresa na stavbe in s predpisi o potresno varni gradnji.

Uprava za zaščito in reševanje bi imela ob potresu osrednjo koordinatorsko vlogo, v času brez potresa pa pripravlja načrte, kako bi ob potresu ukrepale vse službe. “Izredno pomemben element, s katerim lahko načrtujemo vse naše aktivnosti, so vaje. Letos bomo pripravili tri državne vaje; teoretično in praktično vajo ob potresu, teoretično vajo ob jedrski nesreči in simulacijo širjenja afriške prašičje kuge,” je povedal But.

Preverjali bodo pripravljenost na potres v Ljubljani

V prvi polovici marca bo tako uprava organizirala enodnevno teoretično vajo Potres 2021, na kateri bodo poveljnik in štab civilne zaščite skupaj z vlado, ministrstvi in vladnimi službami preverjali pripravljen odziv na močan potres, ki bi stresel Ljubljano z bližnjo okolico. Po scenariju bi bilo ob takem potresu več mrtvih, ranjenih in zasutih ljudi, izbruhnilo bi več požarov, uničene bi bile ceste in oddajniki ... Ob klasičnem potresnem scenariju bodo dodali še razmere ob epidemiji in skušali ugotoviti pomanjkljivosti, neskladja ter nedorečenosti v državnem načrtu reševanja ob potresu.

Julija pa naj bi potekala tudi mednarodna vaja na temo potresa s podobnim scenarijem, na kateri naj bi poleg naših sodelovali še reševalci iz Italije, Nemčije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Napotke za ravnanje ob potresu so v obliki zgibank za otroke in odrasle objavili na spletni strani vlade, že nekaj časa deluje tudi stran POTROG, na kateri si lahko lastniki ali stanovalci sami preverijo, kako trdne bi bile njihove stavbe ob potresu, objavljeni so tudi državni načrti zaščite in reševanja, ocena tveganja in ocena ogroženosti. Načrti in ocene ogroženosti po posameznih občinah so objavljeni na občinskih straneh.

Bi se ob podobnem potresu, kot je nedavno prizadel Hrvaško, prej zganili prostovoljci, kot je bilo to na Hrvaškem, ali državne ustanove? But odgovarja, da bi morali izkoristiti energijo prostovoljcev in jo na organiziran način usmeriti tja, kjer bi jih v prvih dneh po potresu najbolj potrebovali. Glede načrta za protipotresno obnovo starejših stavb, predvsem v mestnih središčih, pa pravi, da je želja vseh, da bi se take stavbe sanirale in s tem zagotovilo večjo varnost za stanovalce.

---