Izrisano življenje, misli in delo revolucionarke, političarke in ženske

Za nekatere je navdih in ikona, za druge ideološka sovražnica. A skoraj sto let po smrti je politična misel Rose Luxemburg še vedno živa. V risoromanu Rdeča Rosa pred bralca stopi kot ženska, političarka in revolucionarka.

Grafični romani oziroma risoromani na policah slovenskih založb niso prav pogosti obiskovalci. Oziroma niso bili. To vrzel že dobro leto zapolnjuje mlada in prodorna založba VigeVageKnjige, ki je poskrbela, da skozi risbo in besedo spoznamo Roso Luxemburg (1871-1919). V življenje revolucionarke in intelektualke, ki je bila v svojem in je še v našem času pomembna predvsem zaradi svojega razumevanja ekonomskih procesov v družbi, se je poglobila britanska striparka, umetnica in aktivistka Kate Evans. Pred kratkim je Slovenijo obiskala kot gostja striparskega festivala Tinta. V Rosino življenje je vstopila prek branja njenih pisem. Potem je prebrala še vse članke o njej, ki so dostopni v angleščini, in v risoroman v ležeči pisavi vključila tudi njene misli. Knjigo je najprej napisala, šele nato narisala. Kot je povedala v intervjuju za Dnevnikov Objektiv, jo je še posebej fascinirala integriteta njene politične misli.

Roso portertira kot žensko iz mesa in krvi - bralec se sreča z njenimi političnimi idejami, filozofsko mislijo, spozna pa tudi njeno zasebno življenje in razmerja. Predstavi se mu kot deklica, rojena v poljskem mestu Zamošč, v judovski družini, ki je bila “gmotno revna, a kulturno bogata”. Na prvih straneh spremljamo dekletce, ki bo zaradi displazije kolkov vse življenje šepalo, a kmalu spoznamo najstnico, ki govori štiri jezike, ob poljščini in nemščini še rusko in hebrejsko, in se pri petnajstih vpiše v Stranko proletariata. Vznemirjajo jo socialne razlike v poljski družbi, zato raje kot priročnike za mlade dame prebira Marxov Kapital. Na univerzi v Zürichu doktorira iz prava, postane ena ključnih teoretičark nemškega delavskega gibanja in soustanoviteljica Komunistične partije Nemčije.

Kate Evans: Rdeča Rosa, prevedli Anja Golob in Katja Šaponjić, Zavod VigeVageKnjige, 222 strani, cena 25 evrov.

Večkrat so jo zaprli, leta 1919 pa jo je umorila vojska, ki je zatrla upor Rosinih somišljenikov in njeno truplo odvrgla v reko. Malo prej je Rosa zapisala: “'Red vlada v Berlinu.' Vi topi plačanci! Vaš 'red' je zgrajen na pesku. Revolucija se bo že jutri 'žvenketaje spet v višine usmerila' in na vašo grozo z zvokom pozavne razglasila: Bila sem, sem in bom.” MI

---