Po več ko 20 letih iz zapora prišla znana ameriška vohunka

Ena najbolj znanih vohunk med hladno vojno, ki so jo prijeli v ZDA, Američanka Ana Montes, je minuli konec tedna po več kot 20 letih prišla iz zapora. Za Kubo je vohunila skoraj 17 let, vendar ne zaradi denarja, temveč iz prepričanja, da bi pomagala ublažiti krivično politiko ZDA do Kube, poročajo ameriški mediji.

WASHINGTON > Sedaj 65-letna Montesova naj bi za Kubo začela vohuniti pred letom 1985, ko je po State Departmentu začela delati v ameriški vojaški obveščevalni agenciji DIA. Tu je kmalu postala vodilna analitičarka za Kubo.

Morda ne bo nikoli znan celoten obseg škode, ki jo je povzročila ZDA

Kubi naj bi v 17 letih predala toliko tajnih podatkov ameriške vojske, da po ocenah strokovnjakov morda ne bo nikoli znan celoten obseg škode, ki jo je povzročila. Michelle Van Cleave, vodja protiobveščevalne službe v času predsednika ZDA Georgea Busha, je leta 2012 v kongresu dejala, da je kompromitirala praktično vse, kar so ZDA vedele o Kubi, kot tudi delovanje ZDA na Kubi.

"Kubanci so dobro vedeli za vse, kar smo vedeli o njih, in so to lahko izkoristili v svojo korist. Poleg tega je lahko v pogovorih s kolegi vplivala na ocene o Kubi, našla pa je tudi priložnost, da je pridobljene informacije posredovala drugim silam," je dejala, poroča britanski BBC.

Predala jim je tudi informacije o ameriških vohunih, ki so delovali proti komunističnemu režimu takratnega kubanskega voditelja Fidela Castra.

Na sled so ji prišli potem, ko je FBI leta 2001 razbil mrežo kubanskih vohunov v Miamiju. Med skrivno preiskavo njenega stanovanja so na prenosnem računalniku našli navodila kubanskih vohunskih šefov, zaradi česar so jo septembra 2001 aretirali in obtožili zaradi vohunjenja in posredovanja obrambnih informacij Kubi.

Po izpustitvi iz zapora mora biti pet let pod nadzorom

V začetku leta 2002 so jo obsodili na 25 let zapora, potem ko je priznala krivdo. Sodnik, ki je presodil, da je ogrožala ZDA, je tudi odredil, da mora biti po izpustitvi iz zapora pet let pod nadzorom. V tem času bodo nadzirali tudi njeno uporabo interneta, ne sme pa niti delati za vlado, poroča ameriška televizijska mreža CNN.

Ob izreku sodbe je dejala, da je ameriška politika do Kube kruta in nepravična, zato je Havani pomagala v obrambi pred vsiljevanjem ameriških vrednot in ameriškega političnega sistema. Na bes in razočaranje kubanske emigrantske skupnosti na Floridi je tako vztrajala pri trditvah o upravičenosti svojih dejanj.

---