Na 54. Barkolani pričakujejo okrog 2000 jadrnic

V nedeljo, 9. oktobra, bo v Tržaškem zalivu najbolj množično jadralno tekmovanje s skupinskim startom na svetu, 54. Barkolana. Dan prej, v soboto, se bo ob desetih v Piranskem zalivu začela slovenska regata Na Barkolano iz Slovenije. V tržaškem zalivu in na obali bo pestro dogajanje potekalo od 1. oktobra.

Barkolana je najbolj množično jadralno tekmovanje s skupinskim 
startom na svetu. Foto: barcolana.it
Barkolana je najbolj množično jadralno tekmovanje s skupinskim startom na svetu. Foto: barcolana.it

KOPER, BARKOVLJE > Prvi dan oktobra bodo mladi nastopili v razredu optimist, na tržaškem obrežju pa se bodo začeli sejem in zabavni dogodki, na eni izmed stojnic bodo predstavili tudi zgodovino slovenskega športa v Trstu in okolici.

Za osrednje tekmovanje 8. oktobra s startom ob 10.30 se je doslej prijavilo okrog 880 posadk, od tega več kot 20 slovenskih. Slednjih bi bilo lahko okrog 120, skupaj pa organizatorji pričakujejo okrog 2000 jadrnic.

Vsakoletna jesenska Barkolana se ponaša z rekordom po številu udeleženih jadrnic v vseh kategorijah, 2689 vpisanih jadrnic so našteli leta 2018 ob jubilejni 50. izvedbi.

Startali bosta tudi lanski zmagovalki Arca in Way of Life

Na startni črti bosta tudi najboljši jadrnici na lanski regati, ko je italijanska Arca pod vodstvom Furia Benussija premagala branilko naslova, slovensko Way of Life pod taktirko koprskega olimpijca Gašperja Vinčeca. Ta je ekipo vodil do slavja leta 2019, predlani pa zaradi pandemije covida-19 regate ni bilo.

Direktor dogodkov na Barkolani Piero Zecchini je na novinarski konferenci v Kopru izpostavil prav dejstvo, da se letošnja regata po vseh kriterijih, tudi kar zadeva dogodke in druženje, vrača v čase, ki smo jim bili priča pred pandemijo.

"Tržaški zaliv je edinstven, je tisti, ki vključuje, kot to velja tudi za Barkolano. To kaže tudi naša grafična podoba, raznobarvne puščice krožijo druga ob drugi v stiliziranem zalivu. Tam bo potekalo jadranje. Veliko se bo dogajalo ponovno tudi v Trstu na kopnem, od kulturnih prireditev, glasbe, stojnic, vse z namenom, da vključimo tudi druge ljudi, ki živijo ne le na tem območju, ampak tudi zunaj njega. Vračamo se v čas pred koronskimi omejitvami," je zagotovil Zecchini.

Na slovensko regato brez prijavnine

Predsednik tržaškega pomorskega kluba Sirena Igor Filipčič je predstavil sobotno regato, ki nosi uradni naziv Go to Barcolana from Slovenija. Zanjo se je mogoče na spletni strani Barkolane prijaviti do osme ure zjutraj na dan regate in zanjo ni prijavnin.

"Zamisel za to regato je nastala v Barkovljah, kljub premoru leta 2020 se nismo predali. Po začetku leta 2015 smo nadaljevali lani, ko nam je načrte skoraj prekrižala močna burja, a smo jo izvedli. Upam, da bo letos lep maestral. Če bi bil veter šibek, bi lahko nastopile tudi manjše jadrnice, saj bomo imeli prvo bojo na Debelem rtiču in bo možno opraviti vsaj del nastopa na krajši razdalji, sicer bo cilj v Tržaškem zalivu," je pojasnil Filipčič.

Najuspešnejši slovenski krmar na Barkolani je Kosmina

Na slovenskem delu jadralnega dogodka je bil prvič, pred sedmimi leti, najboljši Dušan Puh. Slednji je na osrednji regati Barkolane zmagal leta 1994 z jadrnico Fanatic.

Najuspešnejši slovenski krmar na Barkolani je Mitja Kosmina, ki je štirinajstkrat zasedel drugo mesto, ima pa štiri zmage. Med letoma 1995 in 1997 je trikrat zmagal z Gaia Legend, zaradi tega pa je slovenska posadka pokal prejela tudi v trajno last, leta 2009 pa je bil prvi z Maxi Jeno.

"Na zadnjih dveh Barkolanah smo bili z našo posadko dvakrat četrti, prvič v skoraj brezvetrju, drugič v močni burji. Nastopili bomo tudi letos. V uri in pol smo na prizorišču tekme, zato bomo v nedeljo na Barkolano odšli kar po morju. Če bi naredili drugače, bi imeli kup težav s privezom in tudi s parkiranjem avtomobilov v Trstu," je pojasnil Puh.

"Približuje se nam velik jadralni praznik, ki vključuje tudi slovensko obalo. Ponosni smo, da slovenski jadralci z množično udeležbo krojimo tudi vrh razvrstitve regate vseh regat. Ta je pripomogla k razvoju jadranja in je povezala slovenske in italijanske jadralce," je zaključil predsednik sekcije za velike jadrnice pri Jadralni zvezi Slovenije (JZS) Igor Orlov.


Najbolj brano