Denar je na Otoku sveta vladar

Če je nemška bundesliga najbolje obiskana, pa ima angleško nogometno prvenstvo najvišjo gledanost po svetu in potemtakem tudi največji tržni potencial. Sinoči se je začela nova sezona Premier League, ki je postala blagovna znamka. Pred tremi desetletji so jo ustanovili klubi, nezadovoljni z razrezom denarne pogače od televizijskih pravic, ki so sprožile športno revolucijo na Otoku.

LONDON > Ne Bosmanovo pravilo o prostem pretoku nogometašev znotraj Evropske unije ne nedavni Brexit oziroma izstop Velike Britanije iz evropske družine nista imela takšnih verižnih učinkov na angleški nogomet kot prav rojstvo Premier League, ki je zaživela v sezoni 1992/93. Tri desetletja pozneje govorimo o viziji ter športnem in poslovnem uspehu, lahko pa bi tudi o pohlepu bogatih in prekinitvi angleške nogometne tradicije, ki še vedno poudarja domovinsko pravico nad najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu.

Dejansko krstna ligaška sezona sega v 19. stoletje oziroma v leto 1888. Dobro stoletje je potem vzdržalo poimenovanje Football League First Division. Prvi se je na seznam angleških prvakov vpisal Preston, ki je naslednjo sezono ubranil naslov. Zapriseženi častilci angleškega nogometa, izvirnih računalniških igric, pa tudi športnih stav, so še na tekočem z dinamiko kluba, ki ta čas igra v drugem razredu angleškega nogometa. Med prvokategorniki je bil nazadnje v sezoni 1960/61, ko si je svoj drugi in zadnji naslov državnega prvaka priigral Tottenham.

14

milijard evrov je za televizijske pravice doma in po svetu iztržila Premier League v sledečih treh sezonah

Stara in nova elita

Londončani so še vedno del angleške elite. Tako in drugače. Daniel Levy je v sedlu od leta 2001, kar ga uvršča na sam vrh lastnikov z najdaljšim stažem in je eden od le peščice angleških upravnikov ali gospodarjev klubov v Premier League. Tudi ta podatek priča o tem, kako razpršeno je v 21. stoletju lastništvo klubov v Premier League, kjer najdemo pisano družbo (paradržavnih) skladov, družinskih korporacij, vplivnih tajkunov, tako in drugače podjetnih posameznikov, ki so zaradi različnih vzgibov želeli postati del globalne nogometne igre. Poti do uspeha so bile zelo različne, o čemer pričajo tudi življenjska in poslovna poglavja Romana Abramoviča, ki je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini dal na prodaj Chelsea.

Vsak ima svojo zgodbo. tudi lastnik londonskega West Hama, David Sullivan. Valižan je obogatel v pornografski industriji, preden je pokazal svojo poslovno žilico tudi v medijski krajini. Od športnih tabloidov je nato preskočil v nogometni svet. West Ham pa je tudi edini v Premier League z britansko vodstveno navezo, za povrh tudi uspešno, potem ko je preteklo sezono končal na sedmem mestu. Na klopi namreč sedi škotski trener oziroma menedžer, kot jim pravijo na Otoku, David Moyes. Britanski trenerski delež se je sicer v zadnjih sezonah povečal, a še vedno ne dosega polovičnega. Na klopeh vodilne šesterice klubov v Premier League so še vedno tujci, kar je že nekaj let nespremenljivo dejstvo.

Šeško po Haalandovih stopinjah?

V zadnjih dneh je vse več ugibanj, kje bi lahko nogometno pot nadaljeval Benjamin Šeško. Za mladega napadalca Salzburga in slovenske reprezentance naj bi se izmenično zanimali Manchester United, Chelsea in naposled tudi Liverpool. Kako močan je dejansko interes angleških velikanov, je težko reči. Bolj verjetno gre za tipanje terena. Šeškova sedanjost in bližnja prihodnost se vendarle zdi povezana s Salzburgom, ki ga čaka nastop v ligi prvakov. Morda pa bi lahko 19-letnik šel po stopinjah Erlinga Haalanda, ki se je iz Solnograškega najprej preselil k Borussii Dortmund, kjer vneto iščejo napadalca.

Bogati in uspešni

Po drugi strani si lahko najbogatejši privoščijo najboljše. kot denimo branilec naslova iz Manchester Citya, ki bo za uvod v nedeljo gostoval prav pri West Hamu. Pep Guardiola lastnikom iz Združenih arabskih emiratov še ni prinesel tako želenega naslova v ligi prvakov (LP), po drugi strani pa se je utrdil na angleškem prestolu. V zadnjih petih letih je le enkrat prepustil primat Liverpoolu. Res pa je, da so bili rdeči iz mesta Beatlesov poleg tako dolgo pričakovanega naslova v koronski sezoni 2019/20 pod taktirko Jürgna Kloppa še dvakrat zelo blizu temu, da bi na večni lestvici najuspešnejših angleških klubov ujeli Manchester United.

Rdeči vragi imajo 20 naslovov, a dejansko se še ne morejo otresti dolge sence Alexa Fergusona. Z legendarnim Škotom na klopi so se v sezoni 1992/93 vpisali na seznam kot prvi zmagovalci Premier League, dve desetletji kasneje se je Ferguson podpisal pod svoj 12. angleški naslov. Unitedu niso pomagale niti številne trenerske menjave niti vrnitev Cristiana Ronalda.

V pretekli sezoni se rdečim vragom ni uspelo prebiti v LP, v novi pa bo trenersko taktirko vihtel Nizozemec Erik ten Hag, ki prinaša Ajaxovo šolo nogometa. Ni bil prvi. Prekaljenemu rojaku Louisu van Gaalu ni šlo vse po načrtih, a podobna ugotovitev velja tudi za Joseja Mourinha. Portugalec je v klubsko vitrino prinesel evropsko ligo, kar pa je bilo za navijače in tudi ameriške lastnike, ki so najprej stavili prav na Fergusonovega rojaka Moyesa bolj slaba tolažba.

Pot do vrnitve na angleški vrh utegne biti v aktualnih razmerjih moči še dolga. Morda še daljša kot na evropski prestol. Thomas Tuchel je s Chelseajem lani takoj osvojil LP, drugo v klubski zgodovini. Zanimivo je, da je Londončane na podoben način osrečil tudi Roberto di Matteo, ki je Chelsea popeljal na evropski vrh kot dežurni gasilec v sezoni 2011/2012, ni veliko manjkalo pa bi to štiri leta prej, ko so ga od lovorike v finalu ločile enajstmetrovke, uspelo tudi Avramu Grantu.

Strelski dinamit

Tuchel vendarle sodi v drugačno trenersko kategorijo, na klopi Chelseaja je nasledil klubsko legendo Franka Lamparda, s katerim se bo srečal že ob jutrišnjem uvodu, ko Londončane čaka gostovanje pri Evertonu. Vse skupaj pritrjuje domnevi, kako težko je uspeti oziroma osvojiti Premier League. Niti Guardioli se ni izšlo v prvem poskusu, pri čemer City v zadnjih 15 letih dejansko v vsaki sezoni krepi ekipo.

Pred poletjem so ji dodali še enega najbolj vznemirljivih nogometašev novega vala. Z Erlingom Haalandom naj bi dobili tudi prvovrstnega strelca, ki bo kronal (pre)moč v polju. Zdi pa se, da bo Norvežan v Angliji vendarle imel manj prostora, da razvije svoje sprinterske sposobnosti, čeprav mu je doslej vedno in povsod uspelo uveljaviti svoje nogometne veščine na različne načine.

Prihod Norvežana je pri Cityju pričakovano sprožil napadalne rošade in tudi odhode. Dva sta okrepila neposredno konkurenco. Raheem Sterling se je po slovesu Romeluja Lukakuja priključil Chelseaju, Gabriel Jesus pa Arsenalu. Prav Topničarji bodo pod taktirko Mikela Artete nocoj odprli novo sezono Premier League v mestnem obračunu s Crystal Palacom. Napadalne karte so premešali tudi drugod pri vodilnih ekipah. Liverpool je namesto Sadia Maneja pripeljal Urugvajca Darwina Nuneza. Pri Tottenhamu bo zanimivo videti, kam bo Antonio Conte umestil Richarlisona in kako bo Brazilec sobival ob Harryju Kanu. Privrženci Newcastla z lastniškimi novinci iz Savdske Arabije pa še čakajo na kapitalni ulov.

---