Na predsedničinem forumu tudi o izzivih financiranja zdravstva v bodoče

Na prvem forumu predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je potekal na temo zdravstva, so strokovnjaki, politiki in predstavniki civilne družbe soočali mnenja o izzivih in predlogih rešitev slovenskega zdravstva. Med drugim so opozorili na problematiko in izzive financiranja zdravstva v bodoče, tudi zaradi vse starejšega prebivalstva.

BRDO PRI KRANJU > Profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Mitja Čok in Petra Došenović Bonča sta predstavila financiranje zdravstvenega sistema. Čok je med drugim poudaril, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, zato bodo v prihodnjih letih potrebni dodatni viri financiranja.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je povedal, da se z vprašanjem financiranja zdravstva ukvarjajo vsi, tudi najboljši zdravstveni sistemi v EU. Zato si želijo na ministrstvu za zdravje junija organizirati finančno konferenco in poiskati vire financiranja. Če ne bomo našli prave poti, bomo sledili državam južneje od nas, je opozoril.

O racionalizaciji zdravstva

V drugem sklopu so imunolog Alojz Ihan, direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić in predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic spregovorili o učinkoviti organizaciji in upravljanju zdravstva.

Ihan je med drugim opozoril, da bi lahko v prihodnosti nekatere drage terapije postale učinkovite za pogoste bolezni, kar bi pomenilo težavo za zdravstveno blagajno. Zato je poudaril nujnost preventivne medicine, za katero pravi, da bo v bodoče edina finančno učinkovita. Obrat k preventivni medicini pa je mogoče le, če ljudje zaupajo v medicino, je pojasnil.

Kovačić je predlagal preferenčno usmeritev javnega denarja v javne zavode in zmanjšanje plačila storitev izven javnega zdravstva, hkrati pa povečanje plačila istih storitev v javnih zavodih. Predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna Aleš Mikeln je k temu dodal oceno, da denar vseh problemov v zdravstvu ne bo rešil.

V zadnjem delu so udeleženci razpravljali o možnostih racionalizacije zdravstva za večjo učinkovitost, tudi o problematiki dostopnosti podatkov. Pobudnik Sledilnika za covid-19 Luka Renko je pojasnil, da bi morale institucije v Slovenije bolje sodelovati in si medsebojno zaupati.

Bešič Loredan o konsenzu z “zdravništvom v celoti”

Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je dodal, da so podatki last ljudi, ne institucij, zato je pomembno, da so na voljo vsem. Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar pa je poudarila, da informacijska platforma, ki v Sloveniji povezuje vse zdravstvene izvajalce in deležnike, ni tako slaba, jo je pa treba nadgraditi.

Bešič Loredan je poudaril, da bo za dosego sprememb potreben konsenz z “zdravništvom v celoti”. Zato še vedno pričakuje s strani celotnega zdravništva podpisan dokument s predlogi in njihovim pogledom na zdravstvo v prihodnosti. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je odgovorila, da so zdravniške organizacije dokument že pripravile in ga posredovale ministrstvu.

Predsednica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je ob tem opozorila, da so zdravniki sicer res nosilci zdravstvene dejavnosti, a da je zdravstvo ekipno delo številnih profilov.

Predsednica Nataša Pirc Musar je predstavnike stroke, politike in interesnih združenj k razpravi na Brdo pri Kranju povabila, da bi pomagala poiskati strateške usmeritve in na njih poenotiti politike, da bo nujni proces zdravstvene reforme tekel čim bolj učinkovito, poenoteno in nemoteno. Tudi sama je v uvodnem nagovoru poudarila, da bo treba doseči soglasje, kako v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti pravočasno, kakovostno in dostopno zdravstvo za vse.

To je bil sicer prvi predsedničin forum. Gre za obliko razprav, ki jih je že v začetku mandata napovedala Pirc Musar, dotikale pa se bodo strateško pomembnih tem za prihodnost Slovenije, ki jih skorajda ni mogoče urediti v enem mandatu.

---