Kmetje dvignili glave, ker so omejitve vedno hujše

Na številnih lokacijah po Sloveniji so se na opozorilnem protestu s traktorji in transparenti zbrali slovenski kmetje, ki opozarjajo predvsem na omejitve pri kmetovanju, od vladajočih pa pričakujejo posluh. Če ne bodo uslišani, napovedujejo stopnjevanje pritiskov.

Odpri galerijo

SLOVENIJA > “Naša groba ocena je, da je bilo vsaj 5000 kmetov po vsej Sloveniji udeleženih na protestih, ali s traktorji ali osebnimi avtomobili ali so nam sicer dali podporo,” je ocenil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Meni, da so kmetje s tem izrazili svojo nejevoljo in dali politiki jasen signal, da je treba kmetom prisluhniti. Sindikat je bil organizator protesta, a so se kmetje po državi tudi sami organizirali, tako da je bilo lokacij shodov več, kot so jih predvideli v sindikatu. Na spletni strani sindikata je podatek o okoli 30 lokacijah shodov.

Medved: “Lahko potrpimo, a ne v večnost”

“Kmetje smo pozivali k mirnim protestom, da pokažemo, da smo tisti, ki znamo potrpeti, a ne v večnost,” je dejal Medved, ki je že pred protestom dopoldne pred parlamentom predstavil zahteve kmetov, na novinarski konferenci pa so sodelovali tudi predstavniki drugih organizacij s področja kmetijstva.

Nato so se večinoma ob 13. uri kmetje zbrali na številnih lokacijah po Sloveniji, kjer so tudi v lokalnih okoljih izpostavili v prestolnici prebrane zahteve. V Ljubljani so se med drugim z lokacije kanala C0 na območju Kleč okoli 12.30 z več deset traktorji pripeljali v središče Ljubljane, nato pa so se po napovedih vrnili v Kleče. V Novem mestu in Trebnjem so se kmetje zbrali na štirih lokacijah, udeležencev je bilo prek sto. Enega izmed protestov so izvedli tudi kmetje v Ilirski Bistrici.

Ena glavnih zahtev je, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Ukrepi naj bodo jasni in administrativno nezahtevni.

“To kaže na to, da med kmeti vre, kar je že dolgo časa znano, kajti omejitve in pritiski z vseh področij so čedalje hujši. Dejansko kmetije ne morejo več niti normalno delati, kaj šele, da bi se razvijale,” so poudarjali udeleženci.

“Protest je potekal mirno, zbrali smo se, nato pa se po nekaj časa odpeljali vsak v svojo smer, kajti naš cilj ni ovirati državljanov pri vsakodnevnih opravilih, ampak pokazati nestrinjanje s trenutno slovensko in evropsko politiko,” je še povedal strokovni tajnik sindikata Jernej Redek. Pričakuje, da se bo začela “normalna komunikacija” in da bodo tudi kmetje “imeli kakšno besedo in svoj prostor v državi”.

Slovenska zakonodaja predstavlja nadstandard

Dejal je tudi, da so veliko časa porabili za usklajevanje glede priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike, a na koncu je iz tega prišla “ena popolnoma drugačna zgodba s čisto drugačnimi predpisi, ki jih kmetje ne morejo in ne želijo izvajati”. Dejal je, da so mnoga stoletja kmetje skrbeli za naravo, da bi jo ohranili, ter da se slovenski kmetje ne strinjajo s slovensko in bruseljsko kmetijsko politiko. Želijo si, da bi potrošnik prišel do kakovostne slovenske hrane po dostopnih cenah.

Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga je na protestu v Pomurju izpostavil zahteve po pravični ureditvi v verigi preskrbe s hrano s poštenimi cenami za kmete in ureditev masnih bilanc. Pravilniki, uredbe in zakonodaja naj zadoščajo kriterijem Evropske unije, je še izpostavil Varga, saj slovenska zakonodaja “predstavlja nadstandard, ki ga kmetom v drugih evropskih državah ni treba izpolnjevati, čeprav v primerjavi s slovenskimi veliko bolj obremenjujejo okolje”.

Osem zahtev Sindikata kmetov Slovenije

Pred opozorilnimi shodi je že dopoldne Sindikat kmetov Slovenije predstavil osem zahtev kmetov. Prva med njimi je, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Poleg tega med drugim zahtevajo jasne in administrativno nezahtevne ukrepe, uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo, pa tudi da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijskem sektorju. Zahtevajo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000. Zahtevajo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta in ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam. Prav tako nasprotujejo novim davkom. Hkrati zahtevajo še uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo.

“Za današnjim protestom ne stoji nobena politična stranka, namen protesta je zastopati interese kmetov,” je bil jasen Medved. Zahteve so naslovili na vlado, predsednico države in pristojne ministre. Na srečanje z vladno stranjo bodo čakali deset dni, nato bodo proteste stopnjevali.

---