Nekaterih kadrov na trgu dela preprosto ni

Ob pomanjkanju delavcev so na ministrstvu za delo prepričani, da se lahko tujce, tudi za najslabše plačana delovna mesta, privabi z dostojnimi plačami in ustreznimi delovnimi pogoji.

Na zavodu za zaposlovanje tudi v prihodnje pričakujejo nižanje 
števila registriranih brezposelnih.  Foto: Andrej Petelinsek
Na zavodu za zaposlovanje tudi v prihodnje pričakujejo nižanje števila registriranih brezposelnih.  Foto: Andrej Petelinsek

SLOVENIJA > Na trgu dela je bilo lani postavljenih več rekordov. Konec decembra je bilo uradno brez dela 53.181 oseb. Te številke so občutno nižje od lanskih, decembra 2021 je bilo v evidenci brezposelnih 65.969 ljudi.

Med brezposelnimi le še težje zaposljivi

Med brezposelnimi na zavodu so torej večinoma le še težje zaposljivi. Konec novembra je bil delež dolgotrajnih brezposelnih med vsemi brezposelnimi že 49,4-odstoten, pri čemer je bilo med njimi 46,3 odstotka starejših od 50 let, 33,9 odstotka jih je imelo nižjo izobrazbo, 25,3 odstotka je bilo invalidov. Najbolj ranljivi brezposelni so starejši od 50 let. Ti so poleg starosti pogosto zaznamovani še s slabšo izobrazbo, manjšo fleksibilnostjo, zaradi večje prisotnosti zdravstvenih težav in invalidnosti pa se jim pripisuje nižja produktivnost. Druga ranljiva skupina so mladi med 15. in 29. letom, ki jim manjkajo formalne izkušnje in zato težje najdejo ustrezno zaposlitev. Poleg tega pogosto delajo v prekarnih zaposlitvah in so ob nastopu krize običajno prvi, ki ostanejo brez dela.

Lidija Jerkič

predsednica ZZZS

“Ob pomanjkanjau kadra so delavci ponekod deležni dodatnih ugodnosti.”

Ob vse manj brezposelnih se hkrati zaostrujejo tudi težave delodajalcev s pomanjkanjem kadrov, ki vse težje najdejo ustrezno delovno silo. Primanjkljaj kadrov najbolj pesti gradbeništvo, gostinstvo, zdravstvo, izobraževanje, promet in skladiščenje, pravijo na zavodu. Nekaterih kadrov na trgu dela preprosto ni, večina preostalih iskalcev dela pa ni ustrezno usposobljena ali pa jih od del, ki so na voljo, odvračajo plača, urnik dela, fizično ali terensko delo.

Rekordno število zaposlitvenih oglasov

Na karierno-zaposlitvenem portalu MojeDelo.com so letos zabeležili rekordno število zaposlitvenih oglasov, delodajalci pa so bili prisiljeni poiskati bolj učinkovite načine, da bi pritegnili kadre. Najbolj iskan poklic leta je bil prodajalec. V prvih enajstih mesecih so tako za prodajalca prejeli več kot 6000 novih oglasov. Za delovno mesto prodajalca je bilo hkrati tudi največ prijav, na zaposlitvene oglase na MojeDelo.com se jih je odzvalo skoraj 24.000. Delodajalci so v tem letu množičneje iskali še proizvodne delavce (4220 oglasov), skladiščnike (2364 oglasov), komercialiste (1197 oglasov) in svetovalce v prodaji (1152 oglasov). Na MojeDelo.com so skupaj lani našteli 41,8 odstotka več oglasov za prodajalce kot leto pred tem, za proizvodne delavce so zabeležili 37,6 odstotka več oglasov in za skladiščnike 33 odstotkov več oglasov.

Več božičnic in pravic

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: "Pomanjkanje delavcev je spremenilo odnos delodajalcev do delavcev, kar se kaže tudi z dodatnimi ugodnostmi. Opažamo porast božičnic, pojavljajo se tudi izplačila 14. plače. Delodajalci skušajo tudi z višjo ravnijo pravic privabljati nove delavce, včasih se jih celo 'krade' sosednjim podjetjem. Več je zaposlovanja za nedoločen čas."

Delodajalci tako kot lani iščejo delavce pri strojih (955 oglasov v 2022), kuharje (982 oglasov), natakarje (855 oglasov) in informatike (854 oglasov). Med poklici, pri katerih imajo najpogosteje težave pri iskanju ustreznih delavcev, so vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, prodajalci, vojaki in natakarji.

Od aprila do konca poletja je izstopalo povpraševanje po sezonskih delavcih v gostinstvu in turizmu. Primanjkljaj tovrstne delovne sile je v tej panogi opazen že več let, “v času pandemije pa so se bili številni prisiljeni prekvalificirati in si poiskati delo v drugih panogah, kar je še dodatno povzročilo upad tovrstnega kadra”. Tako sta se kuhar in natakar po številu oglasov na MojeDelo.com znašla na lestvici deset najbolj iskanih kadrov. V Sloveniji sicer poleg deficitarnega kadra že vrsto let kronično primanjkuje tudi tehničnega kadra, kot so IKT-strokovnjaki, elektro inženirji, strojni inženirji in inženirji mehatronike, so še povedali.

Boljše plače in boljši delovni pogoji

Pomanjkanje delavcev na trgu dela je vplivalo tudi na razmerja med delodajalci in iskalci zaposlitve. Delodajalci so se začeli zavedati, da se morajo res potruditi tako za tiste, ki si jih želijo pridobiti v svoje podjetje, kot tudi za tiste, ki že delajo pri njih, da ne odidejo drugam. Med ukrepi, ki so jih uvedli delodajalci, so možnost dela od doma, dodatna izobraževanja, sodobna oprema, višja plača ter na splošno večji posluh za potrebe in želje delavcev, pravijo na portalu, hkrati pa iščejo tudi možnosti za zaposlovanje tujcev.

Na ministrstvu za delo so prepričani, da se lahko tujo delovno silo, tudi za najslabše plačana delovna mesta, privabi z dostojnimi plačami in ustreznimi delovnimi pogoji. V tej smeri gredo tudi njihove politike. “Z novim letom tako pričakujemo izdaten dvig minimalne plače in začetek pogovorov o novem plačnem modelu v zasebnem sektorju, ki bo uredil tarifne razrede ter prispeval k dvigu plač v zasebnem sektorju,” so poudarili. Poleg tega s spremembami na inšpektoratu za delo želijo prispevati k preprečevanju kršitev delavskih pravic. Ker se s kadrovskimi težavami srečuje tudi javni sektor, predvsem na področju socialnega dela, skrbstva, zdravstva, namerava vlada do poletja sistemsko prenoviti tudi javni plačni sistem.

Pripravili so tudi shemi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. “Pri obeh shemah smo se zavzemali za varovalke pred odpuščanjem, saj menimo, da mora biti vsako subvencioniranje delodajalcev dopolnjeno z ukrepi, ki varujejo varnost tistih, ki delajo in ustvarjajo vrednost,” so pojasnili. Gospodarstvo se sicer boji, da ukrepa ne bosta zadoščala. Prvega bo namreč mogoče koristiti le od 1. januarja do 31. marca, drugega pa nekaj dlje, od 1. januarja do 30. junija. Kaj točno se bo na trgu dela dogajalo naslednje leto, je v luči gibanj na energetskih trgih, vojne v Ukrajini in inflacije težko napovedati. Na zavodu navkljub vsemu pričakujejo nadaljnje nižanje števila registriranih brezposelnih, a naj bi se to znatno upočasnilo.


Najbolj brano