Zaradi epidemije manj rojstev

Učinek zaustavitve javnega življenja in ukrepov za zajezitev širjenja epidemije novega koronavirusa ni bil “baby boom”, kot so nekateri napovedovali, ampak ravno nasproten. Raziskava, ki jo je opravila porodnišnica Burlo Garofolo in je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Paediatrica švedskega inštituta Karolinska Institutet, je pokazala, da se je v času pandemije v tržaški bolnišnici rodnost zmanjšala za 20 odstotkov.

TRST > V obdobju med avgustom 2020 in februarjem 2021 so registrirali 247 porodov, v enakem obdobju leto prej pa 308. Podatek je zaskrbljujoč tudi zato, ker negativno vpliva na demografski prirast v Furlaniji Julijski krajini (-4 odstotke). Raziskovalci so v študiji kot zanimivost zapisali, da je rodnost v času pandemije novega koronavirusa celo nižja kot v obdobju po černobilski nesreči, ko se je število rojstev v Italiji zaradi strahu pred radioktivnostjo devet mesecev po katastrofi znižalo od pet do sedem odstotkov.

Vzroki so različni

Vzroke za tako pomenljiv upad števila rojstev raziskovalca študije, vodja oddelka za porodništvo Giampaolo Maso in vodja oddelka za neonatologijo Francesco Risso s sodelavci, pripisujeta gospodarski negotovosti in zaposlitveni zaskrbljenosti, na odločitev o (ne)povečanju družine pa naj bi vplivale tudi psihološke in socialne stiske. Kot so še ugotovili raziskovalci, so nekatere družine čutile pritisk, ko so imele starejše otroke doma, medtem ko so bile šole zaprte. Pri nekaterih parih pa je nenehna bližina zaostrila odnose.

Na odločitev o povečanju družine sta vplivala gospodarska negotovost in zaskrbljenost, da bi covid-19 slabo vplival na razvoj ploda.

Porodničar Giampalo Maso je razložil, da so mnogi pari spremenili svojo odločitev glede širitve družine zaradi ekonomskih razlogov. Subjektivni razlog pa je bil povezan s strahom, da bi morebitna okužba s covidom-19 slabo vplivala na razvoj ploda. “Na podlagi izkušenj lahko povem, da covid-19 ni problematičen za nosečnice. Naša bolnišnica je tudi covid bolnišnica, kar pomeni, da na koronavirus pozitivne nosečnice iz Tržiča preusmerjajo k nam. Vse pozitivne nosečnice so pri nas brez zapletov zaključile nosečnost,” je pojasnil Maso, ki pa je v isti sapi dodal, da so se v objavljeni študiji osredotočili izrecno na to, kako je pandemija vplivala na stopnjo plodnosti in načrtovanje nosečnosti.

Kot je še dejal, je mnoge od širitve družine odvrnilo tudi to, da partnerji niso smeli partnerk spremljati v porodno sobo. “Vsi ti ukrepi so veljali za kratek čas. Tudi postopek umetne oploditve smo prekinili samo v času popolne zaustavitve javnega življenja. A ljudje tega ne vedo,” je še dejal porodničar, ki je zagotovil, da so na njihovem oddelku zelo pozorni tudi do psiholoških stisk nosečnic.

Manj tudi umetnih prekinitev nosečnosti

Na podlagi statističnih podatkov, ki so jih vključili v študijo, zaradi pandemije niso zabeležili rojstev pred predvidenim rokom ali povečanega števila carskih rezov. Tudi število hospitalizacij na oddelku za intenzivno terapijo se ni spremenilo. So pa v obravnavanem obdobju opravili za 20 odstotkov manj umetnih prekinitev nosečnosti.

Da so bili doseženi rezultati pričakovani, je potrdil direktor pediatrične klinike Burlo Garofolo in univerzitetni profesor Egidio Barbi, ki je prav tako sodeloval pri študiji. Po njegovem bo treba začeti resno razmišljati, kako krivuljo rodnosti zasukati navzgor. “Vsekakor gre za kompleksen pojav, a ta pandemija je pokazala, da Italija potrebuje jasno definirano družinsko politiko, ki bi morala med drugim delati tudi na tem, da bi bilo sistematično poskrbljeno za varstvo najmlajših otrok in da bi bila vzgojno-izobraževalna ponudba bolj raznolika,” je prepričan Barbi.

Sanela Čoralič, Primorski dnevnik

---