Kaj se dogaja v možganih ljudi, ki so imeli covid-19?

Čeprav je covid-19 predvsem bolezen dihal, imajo bolniki pogosto nevrološke težave, vključno z glavoboli, pomanjkanjem koncentracije, motnjami spanja, utrujenostjo in izgubo voha. Januarja so v glavni bolnišnici na Katinari odprli ambulanto, v kateri spremljajo paciente z nevrološkimi posledicami okužbe z virusom SARS-CoV-2.

TRST > Ambulanta dela v polnem razmahu, na teden specialisti obravnavajo po deset pacientov vseh starosti, opravijo jim laboratorijske preglede in druge presejalne teste. Na ta način bodo strokovnjaki dobili dragocene podatke o dolgoročnih posledicah okužbe.

O tem, kako novi koronavirus prizadene živčni sistem bolnikov s covidom-19, smo spregovorili s predstojnikom nevrološke klinike v katinarski bolnišnici, prof. Paolom Manganottijem, ki je v pogovoru izpostavil, da je pandemija močno okrepila sodelovanje med različnimi bolnišničnimi oddelki. Je pa začasno prekinila sodelovanje z bolnišnico v Izoli in Univerzo v Ljubljani, s katerima je nevrološki oddelek katinarske bolnišnice izvajal različne projekte.

“Pri nekaterih pacientih opažamo prizadetost perifernega živčnega sistema, pri drugih pa prizadetost mišic, kar je tipična posledica katerekoli virusne okužbe. A v primeru okužbe z novim koronavirusom so težave večje, opažamo pa tudi venske tromboze.”

Najbolj pogoste so motnje voha in okusa

Strokovnjaki z vsakim mesecem epidemije spoznavate več obrazov bolezni covid-19. Kakšne težave opažate vi pri bolnikih, ki so preboleli covid-19?

“V zadnjem letu smo lahko zelo dobro spoznali nevrološke posledice covida-19. Na začetku denimo nismo vedeli ničesar ali zelo malo, zdaj pa vemo precej. Pri nekaterih pacientih opažamo prizadetost perifernega živčnega sistema, pri drugih pa prizadetost mišic, kar je tipična posledica katerekoli virusne okužbe; a v primeru okužbe z novim koronavirusom so težave večje, opažamo pa tudi venske tromboze. Že kar nekaj časa spremljamo paciente, ki imajo tudi po okrevanju še dlje časa posamezne težave: od utrujenosti, motenj pozornosti pa do resnih fizičnih zapletov.”

“Koristi cepljenja so mnogo večje, kot so reakcije po cepljenju. Cepivo ostaja edino orožje v boju proti covidu-19. Na našem oddelku nihče ni dvomil o varnosti cepiv. Vsi zdravniki smo se cepili.”

Koliko pacientov z dolgoročnimi posledicami ste doslej pregledali?

“To je zelo težko oceniti. Sodelujemo pri nacionalnem projektu Neuro-Covid, pa tudi pri medregijskih projektih, v sklopu katerih preučujemo različne motnje.”

So težave prehodnega značaja ali so lahko dolgotrajne?

“V nekaterih primerih so lahko posledice okužbe dolgotrajne. K sreči pa lahko z rehabilitacijo pacientom učinkovito pomagamo.”

Katera nevrološka posledica, ki jo povzroča virus, je najbolj pogosta?

“Vsekakor motnja voha in okusa. Ta komplikacija je obvladljiva, a za paciente kljub temu neprijetna. Nekateri pacienti nimajo vrnjenega voha in okusa po več mesecev.”

Megla v možganih

Kakšna razlika je med pojmoma long-covid in post-covid?

“Long-covid pomeni, da nekateri simptomi bolezni tudi po ozdravitvi ne izginejo. Izraz post-covid pa uporabljamo pri tistih pacientih, ki so uspešno preboleli covid-19 in so že nekaj časa negativni. Po določenem obdobju pa se pri post-covid pacientih pojavijo simptomi, kot so utrujenost, motnje spanja, motnje koncentracije. Pacienti opišejo svoje post-covid simptome kot 'meglo v možganih', saj imajo težave s koncentracijo, iskanjem pravih besed.”

Imajo lahko post-covid simptome tudi tisti, ki niso potrebovali bolnišničnega zdravljenja?

“Tako je, tudi tisti, ki so oboleli za covidom brez zapletov, imajo lahko post-covidne simptome. Še več pa je zapletov pri tistih, ki so prestali intenzivno zdravljenje.”

Kako pomagate bolnikom s podaljšanim post-covid obdobjem?

“Zaenkrat jim pomagamo z rehabilitacijo, vitamini in drugimi dodatki. Trenutno se izogibamo uporabi protivnetnih zdravil.”

Bi lahko te post-covidne simptome preprečili med akutnim prebolevanjem bolezni?

“V tem trenutku tega še ne vemo.”

Nekateri se po bolezni znajdejo tudi v depresiji.

“Kar nekaj pacientov po okrevanju kaže znake depresije in anksioznosti, kar je razumljivo, saj med boleznijo kakovost življenja izrazito pade. Covid-19 spremlja tudi strah pred poškodovanjem, smrtjo, izgubo nadzora nad lastnim zdravljenjem. Zato človek postane anksiozen. V nekaterih primerih depresija nastopi kot posledica motnje koncentracije. V sodelovanju s psihiatri natančno preučujemo to povezavo.”

Kako pa covid-19 vpliva na bolnike z demenco?

“Slabo. Socialna izolacija bistveno slabša zdravstveno stanje dementnih bolnikov. Splošno znano je, da ljudje z demenco potrebujejo družbo. Pomanjkanje stikov in socialno distanciranje sta to populacijo naredila še bolj ranljivo. Stanje dementnih bolnikov, ki so zboleli za covidom-19 v blažji obliki, se je poslabšalo. Ne gre za drastično poslabšanje, a dejstvo je, da so ti bolniki naredili korak nazaj.”

Študije o nezaželenih učinkih so, a ni nobene potrebe za skrb

So bile bolezni, ki jih obravnava vaš nevrološki oddelek, zaradi pandemije zanemarjene?

“Lani marca in aprila, ko se je ustavilo javno življenje, je denimo urgentno nevrološko službo zaradi možganske kapi obiskalo manj ljudi kot običajno, a to ne pomeni, da je bilo lani manj možganskih kapi. Pomeni, da so mnogi prve simptome preživeli doma. Naš oddelek je nato zelo hitro vzpostavil svojo dejavnost, vseskozi smo delali, saj nevrološke bolezni ne gredo nikoli na čakanje. Pri našem delu so nam izjemno pomagali tudi specializanti.

Brez teh mladih zdravnikov ne bi zdržali pritiska. Naj povem tudi, da je naš oddelek neprestano delal na raziskovalnih projektih, v sklopu katerih iščemo zdravila za učinkovito zdravljenje degenerativnih bolezni in migrenskih napadov.”

O kakšni terapiji govorite?

“Nedavno smo začeli denimo za zdravljenje migrene uporabljati monoklonska protitelesa. Zanje je značilen hiter začetek delovanja, dobra odzivnost pri večini bolnikov in velika varnost. Ta terapija je primerna za vse tiste bolnike, ki se niso odzivali na druge oblike terapije.”

V teku je množična kampanja cepljenja proti covidu-19. Nezaupanje v varnost cepljenja je še vedno precejšnja. Opažate nevrološke posledice cepljenja?

“Obstajajo študije o nezaželenih učinkih, a njihovo število je v primerjavi s številom cepljenih ljudi neznatno. Znanstveniki so denimo registrirali primere prehodne prizadetosti perifernega živčnega sistema ali pojava krvnih strdkov. A ni nobene potrebe za skrb. Koristi cepljenja so mnogo večje, kot so reakcije po cepljenju. Ni oprijemljivih dokazov o povišanem številu dogodkov, kaj šele o vzročnosti. Cepivo ostaja edino orožje v boju proti covidu-19. Na našem oddelku nihče ni dvomil o varnosti cepiv. Vsi zdravniki smo se cepili.”

Kdaj se bo po vašem končala nočna mora, v kateri smo že več kot leto dni?

“S cepivi začenjamo videvati luč na koncu predora. Moramo precepiti čim več ljudi.”

---