Slovo po skoraj 40 letih transfuziologije

Včeraj je bil zadnji delovni dan Irene Kramar, dolgoletne zdravnice transfuziologinje v izolskem Centru za transfuzijsko dejavnost. Od nje so se poslovili tudi zunanji sodelavci, s šopki rož in torto, kot se spodobi, Marjetka Popovski pa je s sabo prinesla kitaro.

Kar 24 rednih zunanjih sodelavcev se je včeraj prišlo poslovit od 
Irene Kramar.  Foto: Zdravko Primožič/FPA
Kar 24 rednih zunanjih sodelavcev se je včeraj prišlo poslovit od Irene Kramar.  Foto: Zdravko Primožič/FPA

IZOLA > Tega, da jo bo obiskalo skoraj 25 predstavnikov istrskih območnih združenj Rdečega križa, koprskega Moto kluba Kondor, Konjeniškega društva Stena z Manžana ter Kluba izolskih študentov in dijakov pa tudi nekaj policistov (vsi omenjeni so redni krvodajalci) in krvodajalskih rekorderjev, Irena Kramar ni vedela. Pripravili so ji presenečenje, za kar si je še posebej prizadevala Branka Požar iz izolskega območnega združenja Rdečega križa, in današnja novopečena upokojenka Kramarjeva je bila resnično presenečena.

Irena Kramar z Branko Požar (levo) iz izolskega območnega združenja Rdečega križa. Foto: Zdravko Primožič/FPA

“Tega nisem pričakovala... To presega poslovni odnos in seže v dno srca. Nisem si mislila, da bom doživela kaj takega ...,” je kar naprej ponavljala. Potem ko je na glas povedala in najbrž tudi sebe vnovič opomnila, da se je končala njena skoraj 40-let trajajoča pot tansfuziologinje, je še dodala, da je bila ta pot polna lepih doživetij. “Skupaj s krvodajalci smo pomagali rešiti na tisoče življenj. Tega se ne da opisati z besedami, zraven moraš biti, da to občutiš. In ko srečaš srčne ljudi, ki so pripravljeni priti na transfuzijo, nam zaupati in dati del sebe, drugim pa pomagati, te vse to prav posebej bogati. Ob takšnem slovesu si lahko samo še solzen.“

Krvodajalstvo v Sloveniji ni ogroženo, prenaša se na mlajše rodove, med njimi je prav veliko mladih, za kar si je Kramarjeva vseskozi prizadevala. “Kakorkoli obračaš, na mladih svet stoji, so naša moč in prihodnost. Prihajali so tudi med pandemijo covida-19,” ni skrivala zadovoljstva.

Presenečenja ni skrivala in niti zadovoljstva. Foto: Zdravko Primožič/FPA

Z mladimi se bo ukvarjala tudi v pokoju; ima kar sedem vnukov, svoj prihod je napovedal že osmi. Po rodu je Ljubljančanka, ki pa že dolgo živi v Kopru. Takoj po opravljeni petletni specializaciji transfuzijske medicine in obveznem dveletnem stažu je namreč začela delati v Centru za transfuzijsko dejavnost Izola oziroma tedanji Transfuzijski postaji Izola v bližini nekdanje izolske bolnišnice ob stolni cerkvi sv. Mavra. Bilo je daljnega leta 1986.


Najbolj brano