Ima glasba res vpliv na aromo in okus vina? Tartini pravi, da ja!

Ko je Sara Pfeifer Milčinović pred leti z izsledki svoje diplomske naloge pristopila do direktorja vinske kleti Vinakoper, se ji najbrž ni sanjalo, da bo leta 2024 v kozarce prvič steklo vino Re Maggiore. Vino je bilo skozi ves proces nastanka izpostavljeno zvokom klasične glasbe, ki naj bi imelo blagodejen vpliv na rast kvasovk. Pa ga ima res?

KOPER > Projekt, naslovljen Tartini 330: Sound Experience by Sara ki je združil klet Vinakoper, Obalne galerije Piran in Občino Piran, lahko dojemamo kot popolno manifestacijo združevanja umetnosti in vinarstva. Obenem je tudi obeležil 330. obletnico rojstva najslavnejšega Pirančana, Giuseppeja Tartinija. Pod budnim očesom inženirke Sare Pfeifer Milčinović so raziskali, kakšen vpliv ima glasba na vino v času procesa vinifikacije. “Zvok je povsod okoli nas in težko si predstavljamo življenje v popolni tišini. V poskusu se srečujemo s hipotezo, da zvočno valovanje pozitivno vpliva na živa bitja, v mojem primeru na mikroorganizme, katere ob glasbeni spremljavi med alkoholnim vrenjem, biološkim razkisom in zorenjem delujejo in pripomorejo k boljši različici vina,” je na novinarski konferenci povedala Pfeifer Pelicon.

Raziskavo so izvedli na treh vzorcih. Prvi ni bil izpostavljen glasbi, drugemu so na posodo prislonili vibracijski zvočnik, v tretjega pa potopili navtični zvočnik in ves čas vinifikacije predvajali Tartinijevo sonato Re maggiore in ga vseskozi spremljali ter primerjali z nultim vzorcem. Rezultat? Vino z dokazano bolj uravnano in uglajeno kislino ter bolj všečnim vonjem in okusom.

Kralj rdečih za kralja violine

Izbira osnovne sorte je bila že v začetku jasna, pravi glavni enolog Vinakopra Boštjan Zidar. “Gre za refošk, letnik 2020 iz lege šantoma, ki je bilo leto in pol macerirano v barikovih sodčkih,” pravi Zidar. Raziskava je, po Zidarjevih besedah dokazala, da je imela glasba pozitivne učinke tako na aromo kot na končni okus vina. “Razlika je tako v vonju kot v okusu,” je poudaril Zidar. “Note jagodičevja se lepo prepletajo v nežnem in obenem kompleksnem vinu,” je dodal.

“Pod vplivom Tartinijeve skladbe so se na tem Refošku že pri alkoholni fermentaciji pokazali prvi pozitivni učinki, vse skupaj pa se je samo še potenciralo skozi biološki razkis in zorenje tega vina,” so še sporočili iz kleti Vinakoper.

Prav tako je bila jasna izbira glasbe in imena vina Re maggiore. “Refošk je sam po sebi kralj rdečih. Sonato je Tartini tudi poimenoval Re. Zato tukaj ni bilo dileme,” pojasnjuje idejna vodja projeta Sara Pfeifer Milčinović.

Bodo eksperimentirali tudi z drugimi sortami?

Projekt so podprli tudi v Obalnih galerijah Piran. Direktorica Mara Ambrožič Verderber je na včerajšnji novinarski konferenci ob predstavitvi vina izpostavila tradicije povezovanja umetnosti in vinarstva v drugih, predvsem zahodnih deželah. “Poznamo italijanski projekt Arte e vino, ne moremo pa zaobiti tudi francoskega Bordeauxa, kjer se vinske kleti ponašajo s številnimi umetniškimi zbirkami. Vino in umetnost gresta z roko v roki. Oba predstavljata lepoto tistega, kar dojemamo. V obeh primerih je izkustvo tisto, ki šteje,” meni.

V Vinakoper so nad projektom Tartini 330: Sound Experience by Sara navdušeni. Ker sta inovativnost in kreativnost pomembni vrednoti njihovega ustvarjanja, pravijo, da je pilotni projekt potrdil potencial za razvoj glasbenega vina tudi iz prihodnjih letin. “Zaenkrat ostajamo pri refošku, se pa že spogledujemo tudi z drugimi glasbenimi zvrstmi in avtorji,” je skrivnostno zaključila Sara Pfeifer Milčinović.

---