Dekleta že po dveh minutah pogovora vprašajo po goli fotografiji

“Kurba”, “idiot”, “drolja”, “avtist”, “zaklal te bom”, “ubij se”. To je le nekaj sporočil, ki jih od sovrstnikov prejemajo mladoletne žrtve spletnega nasilja. Najpogostejše oblike spletnega nasilja so grožnje, sovražni govor in pornografija, pri čemer je seksting v velikem porastu. Zaskrbljujoče je, da se veča število tovrstnih kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mlajši od 14 let, ki še niso kazensko odgovorni. Ti se običajno ne zavedajo, da objava na spletu ostane tam za vedno.

Odpri galerijo

KOPER > Medvrstniškega spletnega nasilja je veliko več kot mislimo in je v porastu, je bilo slišati na okrogli mizi z naslovom Medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu, ki ga je včeraj v Kopru in istočasno še petih drugih mestih v Sloveniji organiziralo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Po besedah socialne delavke Ksenije Balantič so v CSD južna Primorska lani zaznali 14 primerov spletnega medvrstniškega nasilja, v prvih treh mesecih letos pa že devet.

Memorandum o boju proti medvrstniškemu nasilju

Šest ministrov in državnih sekretarjev je včeraj v Ljubljani podpisalo memorandum o soglasju glede izvajanja aktivnosti za preprečevanje medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu.

Lani so denimo obravnavali primer, ko so se vrstniki v šoli sprli, spor pa nadaljevali na spletu, fantu so pošiljali žaljivke in grožnje, kot so “ubil te b0m”, “čakali te bomo v šoli” ... Fant doma ni povedal za to, ustrašil se je za življenje, v šolo je prišel z nožem. Ko so ga vrstniki obkolili, je iztegnil roko z nožem. Iz žrtve (spletnega) nasilja se je prelevil v storilca. Navedla je še primer sošolcev iz šestega razreda. Eden je otrok s posebnimi potrebami, drugi telesno in intelektualno močnejši. Ta je šibkejšega nagovoril, da je preko spleta pošiljal svoje gole fotografije, tudi posnetek, ko se je samozadovoljeval. To je storil v želji, da bi pripadal skupini, da bi bil sprejet.

Slišati je bilo primer iz decembra lani, ko je 14-letna deklica v petek ob 16. uri od neznanca v spletni klepetalnici prejela vabilo za pogovor, ob 20. uri mu je poslala prve gole fotografije, v soboto in nedeljo jo je storilec nagovarjal, v kakšnih pozah naj se še fotografira, v ponedeljek ji je pisal, da se želi srečati z njo. Deklica se je ustrašila in povedala mami, šli sta na policijo. Izkazalo se je, da gre za moškega, starega med 20 in 30 let.

V 90 odstotkih so žrtve dekleta

Takih primerov je vedno več, je opozoril Matej Družina, kriminalistični inšpektor s Policijske uprave Koper: “Storilci nimajo nobenega sramu, že po dveh minutah pogovora vprašajo za golo fotografijo. Če mu jo žrtev pošlje, nadaljuje s pogovorom, v nasprotnem primeru poišče naslednjo tarčo.” Ko želi žrtev prekiniti komunikacijo, jo storilec začne izsiljevati, češ da bo prejete fotografije objavil na nekem omrežju.

“V 90 odstotkih primerov so na udaru dekleta. Fantje pa so zelo pogosto žrtve tovrstnih kaznivih dejanj s strani oseb, ki jih poznajo, denimo prijateljev in sošolcev, ki jih z lažnimi profili nagovarjajo, da jim pošljejo gole fotografije. Ker žrtev ne ve, kdo je v ozadju, misli, da gre za dekle, za katerega se storilec izdaja, mu te fotografije pošlje,” pravi Družina.

“Soočamo se s porastom kaznivih dejanj pri mlajših od 14 let. Srečujemo se z grožnjami, sovražnim govorom in pornografijo, pri čemer gre v glavnem za seksting, ki je v porastu, drugače pa še širjenje pornografskega gradiva in izsiljevanje z njim,” je besede predhodnikov potrdila Nataša Valentič Kuštra, višja državna tožilka z Okrožnega državnega tožilstva v Kopru. “Storilci so tako fantje kot dekleta, tisti, ki nimajo nobenih težav v šoli, kot tisti, ki jih imajo, mladi z vedenjskimi težavami in tisti, ki jih nimajo. Ne izstopajo gojenci vzgojnih zavodov, da bi bilo med njimi nasilja več. Prav vsi so lahko storilci in žrtve, tako fantje kot dekleta,” je opozorila.

Kateri znaki lahko kažejo na to, da je otrok oziroma mladostnik žrtev nasilja? Janez Arh iz izolskega centra Logout, je nanizal: “Umika pogled, noče se pogovarjati, umika se v sobo, izostaja od pouka ali treninga, ocene padejo, pojavita se anksioznost in depresija, lahko pride do samopoškodovanja, poskusa samomora.” Poudaril je, da je “žrtev treba zaščititi, umakniti od nasilja in nasilneža. Verjeti je treba, da doživlja stisko, ki je ne smemo minimalizirati, nikakor se je ne sme obtoževati”.

Starši morajo nadzirati uporabo spleta

Kot je povedal Družina, se od staršev pričakuje, da imajo tako nadzor nad vsebino, ki si jo otroci ogledujejo, kot nad tem, koliko časa brskajo po spletu. “Opažamo, da marsikdaj otroci uporabljajo spletne klepetalnice ponoči, ko starši spijo in ne vedo, kaj otroci počnejo v sosednji sobi,” je dodal.

Prav v sodelovanju s starši so na OŠ Oskarja Kovačiča na Škofijah rešili primer spletnega nasilja, ne le medvrstniškega. “Vzpostavili so lažni instagram profil z imenom in logotipom šole. Na profilu so se pojavile fotografije, ki so bile žaljive do zaposlenih na šoli. Šola nima pristojnosti, da bi ukrepala,” je opisala ravnateljica Eneja Baloh. “S svetom staršev smo dorekli način informiranja ostalih staršev, predvsem pa otrok in zaposlenih. Ob podpori Policijske postaje Koper smo z učenci izvedli pogovor in jih ozavestili o neprimernosti takega ravnanja. Profil je bil ukinjen. Otroci so razmišljali tudi o drugih neprimernih dejanjih na spletu, ki so samo medvrstniška, in prenehali z njimi,” je navedla.

Liza Levandovski, predsednica Obalne dijaške skupnosti, je poudarila, da je nasilje na spletu skrito, zato ga sošolci in profesorji velikokrat ne zaznajo. Pomembno se ji zdi, da šole mlade “pripravijo na vstop v digitalni svet, da bi znali uporabiti informacije, ki so podane na pladnju”. Opozorila je na vseslovensko anketo o počutju dijakov na šoli, ki je pokazala, da “20 odstotkov dijakov nima nikogar, na katerega bi se obrnili v primeru nasilja ali druge težave. Zelo malo jih zaupa profesorjem, svetovalnim službam in socialnim delavcem na šoli”.

To so opazili tudi v osnovnih šolah. Ob podpori občine jim je zato v sodelovanju s Svetovalnim centrom Istre na voljo program posvetovalnica, v okviru katere učencem omogočajo, da se o svojih stiskah in težavah pogovorijo z osebo, ki ni zaposlena na šoli.

---