Zdravniki po mnenju ministrstva in ZZZS tudi v času stavke dolžni izdajati bolniške liste

Zdravniki so tudi v času stavke dolžni izdajati bolniške liste, so izpostavili na novinarski konferenci ministrstva za zdravje in ZZZS o zagotavljanju oskrbe bolnikov v času stavke. Izpostavili so socialni položaj posameznika in poudarili, da iz bolniškega lista izhajajo informacije, ki so ključne tako za bolnika kot za delodajalca.

LJUBLJANA > Kot je dejala v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar, imajo zdravniki seveda “pravico do stavke, istočasno imajo pa tudi bolniki pravico do oskrbe”, zato lovijo ravnotežje med pravicami enih in drugih. “Na ministrstvu za zdravje menimo, da so pacienti tisti, ki so šibkejši, in da se moramo torej takrat, kadar se postavi dvom, kdo ima pravico, postaviti na stran pacientov,” je pojasnila.

Po njenih besedah so bolniki v zadnjih dneh največ tarnali zaradi neizdajanja bolniških listov. “Dejstvo je, da lahko neizdaja bolniškega lista bolniku hudo poslabša socialni status,” je poudarila. Ob tem je pojasnila, da tudi socialno področje sodi v definicijo zdravja, zato menijo, da je poslabšanje socialnega statusa za bolnika lahko tudi poslabšanje zdravja v širšem smislu. “Stojimo na stališču, da se bolniški listi izdajajo,” je bila jasna.

Kam v primeru, če zdravnik ne želi izdati bolniškega lista?

Direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ana Vodičar je izpostavila, da je bolniški list pomemben, da delavec opraviči svojo odsotnost z dela, saj lahko sicer po delovnopravni zakonodaji sledijo posledice, tudi odpoved delovnega razmerja. Prav tako pa je bolniški list pomemben zaradi samega obračuna nadomestila plače, saj sta iz njega razvidna obdobje in razlog odsotnosti z dela, na podlagi katerega se obračuna tudi različna višina nadomestila plače.

Pojasnila je, da ureditev v nekaterih kolektivnih pogodbah delavcu sicer omogoča začasno odsotnost z dela do nekaj dni celo brez bolniškega lista, večji problem pa so denimo daljše bolniške odsotnosti, pa tudi odsotnosti zaradi nege otroka.

Na vprašanje, na koga naj se pacient v primeru, če zdravnik ne želi izdati bolniškega lista, obrne, je odgovorila, da najprej na vodstvo zdravstvenega zavoda. Če pacient tam ne bi bil uspešen, pa se lahko obrne na zdravstveni inšpektorat, ministrstvo za zdravje in ZZZS.

Za zdravnike velja zakon o zdravniški službi

Trditev ministrstva, da mora biti izdajanje bolniških listov in dostopnost na daljavo med stavko zagotovljeno, nima nobene pravne podlage, pa so v torek v sporočilu za javnost poudarili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

V sindikatu so sicer po pozivu zdravništva začeli zbirati preklice soglasij zdravnikov za nadurno delo. Kot so pojasnili, se lahko zdravniki in zobozdravniki, ki želijo preklicati soglasja, obrnejo na zaupnike v njihovi zdravstveni ustanovi, ki so lokalni koordinatorji zbiranja preklicev soglasij. V Fidesu so pripravili poseben obrazec in ga posredovali zaupnikom. Podatek, koliko umikov soglasij bo zbranih, bo znan proti koncu tedna, ko se bo s tem seznanil tudi glavni stavkovni odbor Fidesa. Po navedbah sindikata bi zdravniki v primeru umika soglasij delali po evropski direktivi, ki dovoljuje največ 40 ur opravljenega dela na teden.

Humar pa je na novinarski konferenci pojasnila, da za zdravnike velja zakon o zdravniški službi, po katerem lahko delodajalec zdravnikom naloži do osem dodatnih ur na teden, torej do 48 ur, v primeru dodatnega dela pa je potrebno omenjeno soglasje.

V primeru umikov soglasij bi se po njenih besedah v zdravstvenih ustanovah morali organizirati drugače, predvsem glede zagotavljanja dežurstev in neprekinjenega zdravstvenega varstva. V večini zdravstvenih ustanov namreč delo poteka vse dni v letu in tudi ponoči. Tako marsikateri slovenski zdravnik naredi več kot osem dodatnih ur tedensko (oziroma več kot 32 dodatnih ur na mesec), zato bi lahko prišlo do “izpada”.

Na ministrstvu za zdravje vseeno računajo, da bi v tem primeru zdravstvene ustanove delo organizirale tako, da ne bi prihajalo do odpovedi storitev, katerih odpoved bi predstavljala tveganje za zdravje in življenje ljudi. “V zvezi s tem pripravljamo navodila, ki jih bomo izdali zdravstvenim zavodom,” je napovedala.

Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov

Na vprašanje, ali bi v primeru umika soglasja zdravnika za nadurno delo lahko zavod umaknil soglasje zdravniku za delo pri drugem izvajalcu, je Humar odgovorila, da je to v izključni pristojnosti vodstev ustanov. Vodstva namreč ocenjujejo, ali zdravstveni delavec izpolnjuje vse pogoje za izdajo dovoljenja za delo drugje - med drugim namreč ne sme odklanjati dela pri svojem primarnem delodajalcu, je pojasnila.

Zveza organizacij pacientov Slovenije je sicer v torkovem sporočilu za javnost navedla, da jo pacienti obveščajo, da jim nekateri zdravniki v času stavke ponujajo in tudi izvajajo posege izven zdravstvene ustanove ob neposrednem plačilu.

Na vprašanje, ali je to dovoljeno, je Humar danes odgovorila, da v zakonih “niso našli ničesar, s čimer bi lahko to pravno prepovedali”. Etičnost takega ravnanja pa je “že druga zgodba”, je dodala.

Zdravniki in zobozdravniki so prejšnji ponedeljek začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Po anketi Vox populi 73,8 odstotka vprašanih ne soglaša s stavko zdravnikov. 18,9 odstotka jih s stavko soglaša, 7,3 odstotka pa jih je odgovorilo, da ne vedo. Raziskavo je za časnik Dnevnik izvedla Ninamedia 22. in 23. januarja na vzorcu 726 ljudi.

---