Začenjajo se akcije cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu
V različnih zdravstvenih domovih po državi se začenjajo akcije cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Na NIJZ poudarjajo, da cepljenje predstavlja najučinkovitejšo zaščito proti tej bolezni. Priporočljivo ga je opraviti v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone aktivnosti klopov v toplejših mesecih.
SLOVENIJA > Cepljenje proti KME je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki živijo ali predvidevajo aktivnosti na območju, kjer se pojavlja KME. Od leta 2019 je v Sloveniji v program cepljenja uvedeno cepljenje odraslih in otrok proti KME, in sicer za otroke po dopolnjenem enem letu starosti ter odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let starosti. Cepljenje za to skupino se opravi s tremi odmerki cepiva, ki se plačajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepljenje pripada tudi zamudnikom, med te sodijo otroci, rojeni leta 2016 ali kasneje ter odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali kasneje in še niso prejeli treh odmerkov v breme zavarovanja, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V Sloveniji na voljo učinkovito in varno cepivo
V Sloveniji je cepivo, ki je na voljo, zelo učinkovito in varno, je za STA dejala Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ. Poudarila je, da je cepljenje smiselno in priporočljivo še posebej za tiste, ki se radi gibljejo v naravi. "Kljub temu se moramo zavedati, da lahko klopa, ki nas lahko okuži, dobimo tudi na domačem vrtu," je dejala. Ker je bolezen virusna, specifičnega zdravljenja zanjo ni. "Lajšamo lahko le simptome in nudimo podporno terapijo prizadetim organskim sistemom. Zato je preventiva pri tej bolezni še toliko bolj pomembna," je poudarila.
V zdravstvenih domovih po državi akcije cepljenja proti KME organizirajo tekom tega in naslednjega meseca. Večina se jih odloči, da bodo cepiva v času trajanja akcije na voljo po znižani ceni. V Zdravstvenem domu (ZD) Maribor bodo cepljenje organizirali predvidoma sredi aprila v okviru že trinajste akcije Zdravo v naravo, s katero želijo povišati odstotek precepljenosti. Kot so navedli za STA, se za cepljenje v njihovem zdravstvenem domu namreč odloča manjši delež pacientov, in sicer le okrog 5-odstotni. "Kar nekaj let se giblje številka cepljenih med 3000 do 3500 občank in občanov, tako je bilo lani cepljenih 3196 oseb, leto prej pa 3483," so navedli. Za primerjavo se je v ZD Ljubljana lani aprila in maja proti KME cepilo 3129 oseb.
V ZD Kranj bodo cepljenje začeli v sredo, v ZD Celje pa v soboto. S klopi, ki so sicer najbolj aktivni v obdobju od aprila do novembra, se lahko srečamo tudi v mestu, parkih in na otroških igriščih, zato je preventiva tudi v mestih ključnega pomena.
KME se prenaša z vbodom okuženega klopa, poleg cepljenja so pomembni tudi drugi zaščitni ukrepi
KME je resna virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, pa tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov narejenih iz mleka kužne živine. Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo sedem do 14 dni po okužbi. Prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja okrog osem dni. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kar lahko pušča dolgotrajne posledice (glavobol, utrujenost, motnje zbranosti, motnje spomina), včasih tudi trajne ohromitve (pet odstotkov) ali celo smrt (en odstotek), so navedli na NIJZ.
Kot so zapisali na NIJZ, se je pojavnost KME sicer zlasti po letu 2014 začela manjšati. V 9-letnem obdobju od 2014 do 2022 so zabeležili povprečno okoli 110 prijav KME letno. V letu 2022 so prejeli 124 prijav obolenja, lani pa 62. Delež cepljenih oseb je nizek. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, najpogosteje pa obolevajo osebe, stare med 55 in 64 let. Pri starejših bolezen v povprečju tudi težje poteka in pogosteje pušča trajne posledice.
Poleg cepljenja so pomembni tudi drugi zaščitni ukrepi, so poudarili na NIJZ. Če je mogoče, se izogibamo endemičnim območjem, sicer pa je pomembna zaščita pred vbodom klopa. Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo s svetlimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože (dolge hlače, dolgi rokavi, stisnjeni na zapestjih in gležnjih) in zaprtimi čevlji. Na izpostavljeno kožo nanesemo repelent, ki z vonjem odganja klope, na oblačila pa permetrin. Po vrnitvi s sprehoda natančno pregledamo vso kožo, predvsem mehke predele, tudi lasišče in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo.
"Klopni meningoencefalitis se na človeka ponavadi prenese zelo hitro po vbodu klopa, že v nekaj minutah," je opozorila Šinkovec Zorko. Z odstranitvijo klopa v prvih 24 urah zelo zmanjšamo tudi tveganje za pojav lymske borelioze, ki je prav tako bolezen, ki se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa.