Razkrite dragocenosti

Stensko slikarstvo je zvrst slikarstva, ki je neločljivi del arhitekture. Ohranjeno je na zunanjščinah in notranjščinah cerkva, gradov, samostanov, palač ter meščanskih in kmečkih hiš. Nosilec poslikave je bil sprva zid, kasneje z razvojem gradbeništva še strop, obok in kupola. Slog, kakovost in tehnologije poslikav so se spreminjale v skladu z zgodovinskimi slogovnimi obdobji, zato na splošno govorimo o antičnih, srednjeveških romanskih ali gotskih poslikavah, o novoveških renesančnih, manierističnih in baročnih poslikavah ter o secesijskih, historicističnih ali sodobnih poslikavah 19. in 20. stoletja.

Stenske poslikave so bile naslikane na za to skrbno pripravljenem ometu iz apna, vode in agregata v ustreznem razmerju. Praviloma je bil narejen iz treh do petih plasti ometov, ki so poimenovani glede na njihovo vlogo: vezalec, ravnalec, hrapavec, glajenec in gladilec, ki pa ni bil nujen. Poslikava oziroma barvna plast se je izvedla na glajencu (it. intonacco), ki je tanka plast drobnozrnatega ometa.

Najbolj kakovostna je prava freska

Najbolj poznana in najkvalitetnejša stenska slikarska tehnika je prava freska, ki je bila najbolj razširjena v srednjem veku. Slikanje se je izvajalo na sveži apneni omet (it. frescobuono) s pigmenti, ki so bili mešani s čisto vodo, medtem ko je vlogo veziva prevzelo apno iz ometa, ki je v stiku z ogljikovim dioksidom iz zraka karbonatiziralo in povezalo barvno plast in omet v trdno celoto. Omet v tem obdobju (slikarska podloga) je bil zaglajen ter razgiban in mu pravimo kar gotski omet.

Najbolj poznana in najkvalitetnejša stenska slikarska tehnika je prava freska. Slikanje se je izvajalo na sveži apneni omet (it. frescobuono) s pigmenti, ki so bili mešani s čisto vodo, medtem ko je vlogo veziva prevzelo apno iz ometa, ki je v stiku z ogljikovim dioksidom iz zraka karbonatiziralo in povezalo barvno plast in omet v trdno celoto.

Slikanje na suh omet - seko (it. frescosecco) je manj obstojna tehnika, saj so se pigmenti mešali z različnimi vezivi, ki so lahko organskega ali anorganskega izvora (kazeinska, smolna, voščena, apnena tehnika), omogoča pa pokrivne barvne nanose. Pri polfreski gre za rabo obeh tehnik, kjer so osnovne barvne ploskve izdelane v tehniki freske na sveže in dokončane na suh omet. Izkušen konservator-restavrator za stenske slike lahko vizualno oceni, za kakšno vrsto uporabljene tehnike gre, vendar je potrebno za nadaljnje delo pridobiti natančnejše in podrobnejše informacije o tehnologiji umetnine z različnimi naravoslovnimi preiskavami. Le-te so v današnji konservatorsko-restavratorski praksi nepogrešljive, saj so rezultati o materialni sestavi in stanju obravnavanega dela osnova pri izbiri ustrezne metode konservatorsko-restavratorskega posega.

Cerkev sv. Trojice v Hrastovljah

V slovenski Istri imamo dragocene primere srednjeveškega stenskega slikarstva. Eden izmed pomembnejših spomenikov v Sloveniji je cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, katere notranjščina je v celoti poslikana z religioznimi prizori znanega slikarja Janeza iz Kastva in njegove delavnice iz leta 1490. V začetni fazi so bile narejene v fresko tehniki, kjer so vrisali gravure v sveži omet, kot skica pred slikanjem ter končane v seko tehniki. Nanos te barvne plasti se je bolje sprijel z novimi beleži kot s slikovnim ometom, zato se je zlahka luščil. Velik del barvne plasti (temnejši toni zelene, rdeče barve in črne barve) je na žalost odpadlo že pred kasnejšim beljenjem notranjščine. Na poslikavi, ki obsega površino okoli 180 kvadratnih metrov, se je izvajal eden najzahtevnejših konservatorsko-restavratorskih posegov v Sloveniji. Prekrite so bile z več plastmi beležev vse do leta 1950, nato pa je sledilo njihovo odkrivanje oziroma odstranjevanje sekundarno nanesenih plasti ter izvedba vseh potrebnih konservatorsko-restavratorskih postopkov do prezentacije med leti 1952-1958. Ponovno restavrirane ali rerestavrirane so bile v 80. letih prejšnjega stoletja, ravno tako s strani restavratorske delavnice Republiškega zavoda za spomeniško varstvo, danes imenovan Restavratorski center.

Viri

Preiskave tehnologije stenskih poslikav palače Kreljeva 6 v Kopru, Ajda Mladenovič, Maja Gutman, Sabina Kramar, Palača Tiepolo-Gravisi v Kopru : odstiranje mestne zgodovine, 2015

Spletna stran Društva restavratorjev Slovenije, https://www.slodrs.si/

Hrastovlje, Restavratorski posegi na stenskih slikah, Ivan Bogovčič, Razprave, Restavratorski center Republike Slovenije, 1990

Prezentacija stenskih poslikav, Pogledi, koncepti, pristopi, RES 7 ZVKDS, Restavratorski center, 2020

Pred ponovnim restavriranjem v preteklosti že restavrirane umetnine se je izdelal pilotni projekt, ki danes velja za vzorčnega na tem področju. Obsegal je program temeljnih preiskav ter program rerestavratorskega posega, ki je vključeval izdelavo risbe v merilu 1:10 na podlagi fotogrametričnih posnetkov in je prvi grafični prikaz slikarije in prvi izdelek te vrste v Sloveniji. Izvedene so bile aerometrične meritve odprtega in zaprtega objekta (npr. mrtvi koti), kemična analiza vzorcev, posnetki z elektronskim mikroskopom, RTG temnih jeder v eruptivnih kraterjih, mikrobiološke analize, ki so ugotovile enajst vrst mikroorganizmov. Namen preiskav in posega je bilo izboljšanje stanja stenskih slik in izvedba nekaterih estetskih izboljšav, kjer se je izdelal dekorativni omet primernega tona na večjih prazninah znotraj poslikave. Današnje stanje poslikave se nadzoruje z rednim monitoringom, ki zaenkrat kaže na mirujoče stanje.

Palača v Kreljevi 6 v Kopru

Primer razkošnih stenskih poslikav v posvetni arhitekturi najdemo v palači na naslovu Kreljeva 6 v Kopru, kjer so se ohranile poslikave iz različnih zgodovinskih obdobij. Najstarejši poslikavi sta iz gotskega obdobja in prikazujeta biblijske prizore. Iz poznega 15. stoletja se v najstarejšem, vzhodnem gotskem delu palače v sobani v prvem nadstropju nahajajo prizori iz Stare in Nove zaveze, iz zgodnjega 16. stoletja pa se v kletnem prostoru v pritličju nahaja prizor Marije z detetom in svetniki. V baročnem glavnem stopnišču iz 17. in 18. stoletja je ohranjena iluzionistična poslikava z naslikano stebriščno arhitekturo, krajino in figurami.

Z naravoslovnimi preiskavami barvnih plasti in ometov je bila ugotovljena tehnika in tehnologija poslikav ter izbor pigmentov. Najstarejša poslikava je izvedena v apneni tehniki, starejša baročna pa v tehniki na suhi omet. Baročni apneni omet je sestavljen iz dveh plasti, spodnjega bolj grobega sivega ometa in zgornjega, ki je fin, tanek in bele barve. Za baročno obdobje je značilna ravna površina ometa, zato je omet tudi debelejši.

V sklopu celostne prenove objekta, ki je v letošnjem letu znova zaživel, so se konservatorsko-restavratorsko obravnavale tudi ohranjene poslikave na ostenjih treh prostorov. Vse tri poslikave so bile že ob odkritju leta 1993 v slabem stanju, zato so bile v obdobju med letoma 1994 in 1996 konservatorsko-restavratorsko zaščitene pred nadaljnjim propadanjem, leta 2013 je sledil še interventni poseg na poslikavi glavnega baročnega stopnišča. Spomladi letos so bile poslikave ponovno predmet konservatorsko-restavratorskega posega, s katerim smo utrdili nestabilna mesta ometov z barvno plastjo, odstranili smo površinske nečistoče ter poenotili smo izgled vseh treh poslikav. Zelo moteče so bile večje poškodbe - nakljuvanine ter vrzeli z manjkajočim ometom in barvno plastjo, ki so se zapolnile z apneno malto.

Barvna igra s peskom

Na podlagi testnih vzorcev malt z različnimi peski, ki so dali malti različen barvni ton, ter površinskimi obdelavami se je izbral najprimernejši tip ometa za oblikovanje dekorativnega ometa. Tako se je v gotski sobani 1. nadstropja uporabilo večji odstotek dodatka finega kremenčevega peska, ki ometu da topel ton, medtem ko se je na baročni poslikavi uporabil večji odstotek peska iz lokalnega kamnoloma, ki je dal ometu hladen in siv ton. Dekorativna malta, pripravljena iz gašenega apna, je bila nanešena pod nivo originalne barvne plasti, nato pa se je še sveže površinsko obdelala s finim zaribanjem.

Poslikava v pritličju se je preventivno zaščitila s pleksi steklom, montiralo pa se je tudi restavrirane fragmente snetih stenskih poslikav. Poseg je potekal v tesnem sodelovanju z Delovno skupino za estetsko prezentacijo in varovanje stenskih poslikav, ki deluje pri Zavodu za varstvo kulturno dediščino (ZVKDS). V prihodnosti bo sledila končna prezentacija.

---