Biotska raznovrstnost v obalnem prostoru

V okviru programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 se je januarja 2023 začel izvajati strateški projekt “Promocija zelene in modre infrastrukture za nov okoljski razvoj” (POSEIDONE), ki bo trajal 36 mesecev. Vodilni partner projekta je VeGAL (Lokalna akcijska skupina Vzhodne Benetke). V projektu sodeluje poleg Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper še pet italijanskih in pet slovenskih partnerjev. Skupna vrednost projekta je nekaj manj kot 4,4 milijone evrov.

Glavni cilji projekta so spodbujanje lokalnega razvoja s podpiranjem varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti morskih in obalnih območij, zmanjševanje pritiskov na obalna in morska zavarovana območja, izvedba naložb v obnovo in ohranjanje zelene in modre infrastrukture, krepitev okoljskega znanja in ozaveščanja. V projekt je vključena interdisciplinarna skupina raziskovalcev dveh inštitutov Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, in sicer Mediteranskega inštituta za okoljske študije (MIOS) ZRS Koper in Inštituta za oljkarstvo (IZO) ZRS Koper. Raziskovalci MIOS-a se bodo še posebej ukvarjali z analizo ekosistemskih storitev, antropogenih pritiskov in vplivov podnebnih sprememb ter ekološko povezljivostjo območja Natura 2000 Rižana. Spletna stran projekta je dosegljiva na https://www.ita-slo.eu/sl/poseidone.

Reka Rižana je poznana predvsem kot glavni vir pitne vode Slovenske Istre. Ima pa tudi pomemben naravovarstveni status kot naravna vrednota, posebno ohranitveno območje (območje Natura 2000 Rižana) in ekološko pomembno območje (EPO Rižana). Ekosistemi, ki jih je reka izoblikovala in jih še vedno ohranja, zagotavljajo ljudem pomembne ekosistemske storitve, tj. nabor vseh uslug in proizvodov narave, ki so bistveni za preživetje ljudi. Na primer: oskrbuje nas s pitno vodo in hrano (ribe), zagotavlja kroženje hranil in življenjski prostor za organizme v naravi, regulacijo/zmanjševanje možnosti poplav, ima samočistilno in obnovitveno sposobnost, predstavlja prostor za izobraževalne in rekreacijske aktivnosti ipd..

Pritiski, ki jih na naravo izvaja človek (še posebej onesnaževanje) in podnebne spremembe, spreminjajo ekosistemsko ravnovesje in zmanjšujejo biotsko raznovrstnost. Posredno so tudi ekosistemske storitve vse bolj okrnjene. Zaradi podnebnih sprememb se bodo še povečevala obdobja vročih dni s temperaturo nad 30 Celzijevih stopinj, s tem pa bo tudi večja verjetnost daljših vročinskih valov in sušnih obdobij. Hkrati pa se bo povečala jakost in pogostost izjemnih padavin, kar bo vodilo do večje verjetnosti poplav. Prilagoditveni ukrepi lahko omilijo posledice podnebnih sprememb in pripomorejo h krepitvi odpornosti ekosistemov in lokalnih skupnosti.

Raziskovalci MIOS-a bodo v sodelovanju z ostalimi partnerji in deležniki projekta opredelili najbolj ranljive vidike tega območja Natura 2000, pomembne ekosistemske storitve in ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe, ki lahko preko ohranjanja biotske raznovrstnosti okrepijo odpornost teh ekosistemov in skupnosti. Z namenom širjenja znanja bodo izvedli tudi delavnice za deležnike in otroke, akcijo čiščenja tega območja ter pripravili izobraževalni video posnetek.

Raziskovalci IZO pa bodo na območju Slovenske Istre izvedli ukrepe na področju kmetijske biodiverzitete, in sicer bodo vzpostavili pilotni kolekcijski nasad s široko paleto zanimivih genotipov domačih sort oljk. Namen tega bo ohranjati genetsko variabilnost znotraj posamezne sorte, ki se lahko pojavi zaradi mutacij, križanj in drugih genetskih procesov. Poleg tega bodo sodelovali pri pripravi strategije razvoja kmetijstva v sklopu Krajinskega parka Strunjan.

---