Nizke plače - današnja revščina upokojencev in prihodnja katastrofa

S pokojninami se preživlja 631.000 upokojencev, več kot polovica z zneski do 800 evrov. Za težko življenje upokojencev so krive nizke plače. Ob bok temu se postavljata eden nižjih deležev BDP za pokojnine in pol nižja prispevna stopnja delodajalcev zanje od zaposlenih. Tu ležijo edine rezerve za zajezitev katastrofe. Upokojenci so upravičeno na ulicah, a predlogi za 15- ali celo 20-odstotno povišanje pokojnin so zgolj norčevanje iz njih.

Prenizko plačani, zaposleni in upokojeni, so na ulicah. Današnja povprečna neto plača 1230 evrov obeta slabih 800 evrov pokojnine. Torej manj kot znaša 827 evrov visok prag revščine za prvo odraslo osebo v gospodinjstvu. Kar dve tretjini zaposlenih prejemata podpovprečno plačo. Plače, ki so v samostojni Sloveniji pod težo vladajočega kapitala in ponižnih levih in desnih politikov zdrsnile globoko pod nekdanje jugoslovanske, so osrednji generator težkega življenja upokojencev. Ob bok temu se enakovredno postavlja v Evropi edinstveno visoka razlika med višjim prispevkom zaposlenih in pol nižjim prispevkom delodajalcev za pokojnine. Samo tu gre iskati izhod iz sedanje revščine upokojencev in katastrofe, ki se obeta mlajšim rodovom.

Za pokojnine letno skoraj sedem milijard evrov

Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) je januarja izplačal 630.869 pokojnin. Ker je od vseh kar 109.000 delno zasluženih v tujini, torej sorazmernih, bomo statistične podatke iz zadnjega objavljenega januarskega poročila SPIZ povzemali brez teh. Torej za 522.000 v celoti v Sloveniji zasluženih pokojnin, med katerimi je 396.000 starostnih (gre za upokojene z najmanj 15-letno delovno dobo in plačanimi prispevki) in 70.326 invalidskih pokojnin, predčasno upokojenih zaradi trajne invalidnosti.

Za enega upokojenca prispeva skoraj 1,6 zavarovanca. V največji krizi ob pokojninski reformi je na upokojenca prišlo 1,38 zavarovanca.

Preostale so družinske in vdovske pokojnine, ki jih upravičenci dobivajo po umrlih svojcih, še okrog tisoč pokojnin borcev NOB in posebne pokojnine, ki jih vlada odobrava za izredne zasluge in niso vezane na prispevke in delovno dobo. Razen slednjih so pokojnine izplačane po solidarnostnem sistemu socialnega zavarovanja in zagotavljajo pokojnine glede na vplačila in delovno dobo. Denar zanje torej prispevajo današnji zaposleni.

Lani je šlo za pokojnine okrog 6,6 milijarde evrov, letos jih bo potrebnih skoraj sedem. Kako visoka je ta vsota, pove podatek, da je poraba letošnjega državnega proračuna za vse naloge v državi začrtana v višini 16,7 milijarde evrov. Prihodkov v proračun naj bi bilo 13,4 milijarde evrov, ob že poprejšnjem rekordnem primanjkljaju proračuna. Državni proračun blagajno ZPIZ dopolnjuje z okrog milijardo evrov. V najhujši krizi sistema, po pokojninski reformi leta 2013, ko je število upokojencev raslo po štiri do pet odstotkov letno (lanski porast je bil 1,5-odstoten), je dopolnitev iz proračuna segala do poldruge milijarde evrov.

Slovenija je z najnižjo prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev posebnost med vsemi razvitimi državami na svetu.

Sedanji zaposleni za pokojnine prispevajo polovico denarja

ZPIZ s prispevnimi stopnjami in v minimalnem delu z drugimi davki in prihodki letno zbere okrog 5,5 milijarde evrov. Daleč največ - okrog 3,4 milijarde evrov so lani po 15,5-odstotni prispevni stopnji prispevali zaposleni. Delodajalci so z 8,5-odstotno prispevno stopnjo dodali 1,95 milijarde evrov.

Gre za zgodovinsko visoke zneske ob rekordnem številu zavarovanih - 796.000 pri pravnih osebah, skoraj 82.000 zasebnikov in 50.000 pri njih zaposlenih. Ostalih pokojninsko in invalidsko zavarovanih (študentsko delo, kmetje ...) je okrog 62.000. To pomeni, da za enega upokojenca prispeva skoraj 1,6 zavarovanca. V največji krizi ob reformi je na upokojenca prišlo 1,38 zavarovanca.

Minuli teden so bile pokojnine usklajene za 5,2 odstotka. Najnižja pokojnina se je povzpela v bližino 300 evrov. Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe znaša 678 evrov, zagotovljena invalidska pokojnina pa 431 evrov.

Slovenija je z najnižjo prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev posebnost med vsemi razvitimi državami na svetu. Do leta 1996 je bila stopnja izenačena. V stopnji delodajalcev leži edina resna rezerva za izboljšanje kritičnih razmer upokojencev. Navkljub temu, da je delež odhodkov za pokojnine leta 2019 padel pod deset odstotkov BDP, je ob rekordnem, preko tri milijarde evrov visokem primanjkljaju proračuna, realno pričakovati zgolj poslabšanje razmer. Dolgoročno pa zaradi slabših demografskih razmer in neresnosti pri oblikovanju demografskega sklada, bržčas celo katastrofo.

Pokojnine od slabih 200 pa vse do 3391 evrov

Januarja, torej pred 5,2-odstotno uskladitvijo minuli teden, so bile najnižje pokojnine malo pod 200 evri. Med njimi ni bilo starostnih oziroma pokojnin iz dela. Najvišja izplačana pokojnina za nekaj več kot 43 let delovne dobe je znašala 3391 evrov. Zakon (ZPIZ-2) namreč določa pokojnine v razmerju ena, ki jo predstavlja pokojninska osnova (ta znaša 76 odstotkov povprečne plače z nekaj korektivi), proti štiri. Torej tudi najvišji vplačniki v sistem (lani je najvišji mesečni prispevek zaposlenega znašal okrog 29.000 evrov), ob upokojitvi ne bodo dobili več kot slabe štiri tisoč evrov pokojnine. Zato tudi večletna prizadevanja, zlasti desnega pola politikov, za uvedbo (a)socialne kapice, ki bi plačevanje prispevkov zaustavila pri 4000 do 6000 evrih mesečne plače.

Nekdanji politik Pavle Rupar z nerealnimi predlogi za do 20-odstotno povišanje pokojnin nima v mislih upokojencev, pač pa druge cilje.

Pokojninski sistem je sicer uzakonjen kot tristebrni, a izven opisanega prvega stebra ostala dva - z dodatnim prostovoljnim ali naložbenim zavarovanjem - nimata omembe vredne vloge.

Kar 54 odstotkov iz dela upokojenih pod 800 evri pokojnine

Med 300 in 500 evri pokojnine je dobilo okrog 30.000 iz dela upokojenih, njihova delovna doba pa se giblje od 21 do 27 let. Od 500 do 600 evrov, s povprečno 32-letno delovno dobo, je dobilo skoraj 25.000 upokojencev. Daleč najbolj množična skupina - kar 26 odstotkov oziroma 103.000 starostnih upokojencev z 38 leti delovne dobe - je dobila med 600 in 700 evrov pokojnine ob povprečni delovni dobi 38 let. Druga najmočnejša skupina - 14 odstotkov upokojenih, pa je prejelo med 700 in 800 evri pokojnine. To pomeni, da je pod 800 evri 54 odstotkov upokojencev iz dela. Zgolj ukinitev obveznega dodatnega zdravstvenega zavarovanja v višini okrog 35 evrov bi tem upokojencem dvignila pokojnine za štiri do deset odstotkov.

Prag tveganja revščine je bil lani 827 evrov za samsko osebo. Drugi osebi v gospodinjstvu pripade polovica, otroku 0,3 tega zneska. To pomeni, da upokojeni par - prvi z denimo 500 in drugi s 750 evri pokojnine - prag že presega. Uradna statistika med revne prišteva okrog 100.000 upokojenih, a žal prav toliko zaposlenih in njihovih otrok. Lani je pod pragom revščine živelo 251.000 državljanov.

Starostnih pokojnin od 1000 do 1500 evrov je 19 odstotkov, od 1500 do 2000 evrov štiri odstotke, od 2000 do 2500 2,4 odstotke, nad tem zneskom pa pol odstotka.

Veliko slabša so razmerja ob upoštevanih družinskih, vdovskih in invalidskih pokojninah. Povprečna neto pokojnina vseh 522.000 upokojencev je bila januarja 778 evrov, povprečna invalidska 603 evre, za dopolnjenih 40 let delovne dobe pa 971 evrov.

Koliko je še mogoče zakonito uskladiti pokojnine?

Minuli teden so bile pokojnine usklajene za 5,2 odstotka. Najnižja pokojnina se je povzpela v bližino 300 evrov. Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe znaša 678 evrov, zagotovljena invalidska pokojnina pa 431 evrov. Šlo je za redno uskladitev. Zakon določa uskladitev s 60-odstotno rastjo bruto plač v letu prej in 40-odstotno uskladitev z rastjo življenjskih stroškov.

Zakon predvideva tudi izredno uskladitev, a bolj za nadomeščanje let, ko redne uskladitve niso bile opravljene v celoti. Ker je še vedno nekaj zaostankov iz kriznih let, ko so pokojnine padale in je inflacija sedaj najvišja v vsej zgodovini Slovenije, je svet ZPIZ že podprl dodatno izredno uskladitev pokojnin za 3,5 odstotke. Tak je bil tudi predlog največje organizacije upokojencev - zveze njihovih društev ZDUS. Sindikat upokojencev je predlagal nekoliko višjo uskladitev. Nekdanji politik Pavle Rupar z nerealnimi predlogi za do 20-odstotno povišanje pokojnin nima v mislih upokojencev, pač pa druge cilje.

Vlada, ki ob realni 3,5-odstotni uskladitvi pokojnin okleva, bo morala ukrepati. Velika večina upokojencev životari oziroma živi Slovenije nevredno življenje. Zelo nespodbudne so vesti, ki so doslej iz Vlade prišle v javnost o skorajšnji ali vsaj nujni pokojninski reformi. Medtem ko o edinih resnih rezervah, niti o katastrofalni prispevni stopnji delodajalcev, vlada ne upa niti spregovoriti, pa je minister za delo Luka Mesec na glas razmišljal o nižanju razmerja med najnižjo in najvišjo pokojnino. To bi resno ogrozilo solidarnostni sistem, saj bi bolje plačani, prav gotovo tudi mladi, še bolj množično našli obvoznico mimo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako kot to že leta z nalaganjem v premoženje mimo vseh treh pokojninskih stebrov, počne uspešnejši del zasebnikov.

---