En svet, dve realnosti
Medtem ko svetlolasa deklica iz soseščine danes svojim prijateljicam pripoveduje, kako se je imela na smučanju v tujini, se na “drugem koncu sveta”, ki v resnici sploh ni tako zelo daleč stran, neka druga svetlolaska veseli, da po dveh letih vojne še vedno lahko objame svoje najbližje. Razen očeta, ki se bojuje na fronti. Njega ni objela že zelo dolgo, predolgo. In medtem ko mama prve deklice danes razmišlja, ali naj skoči najprej v to ali ono trgovino, preden se odpravi na sobotno kavico s kolegicami, se mama druge deklice, ki se je bila primorana posloviti od njej ljubih kolegic in z družino na vrat na nos zapustiti svojo domovino ter poiskati varno zavetje v tuji državi, s cmokom v grlu oglasi na telefonski klic; ji bodo sporočili, da njenega moža ne bo več domov?
In ko se bodo primorski osnovnošolci danes zmrdovali, češ, zimske počitnice se bližajo koncu, v ponedeljek bo treba spet v šolo, bo šolarjem nekje na severovzhodu Ukrajine toplo ob misli, da bodo pouk jeseni lahko nadaljevali v zaklonišču, ki ga gradijo posebej zanje, da bodo varni pred bombnimi napadi. Tako je to: en svet, dve realnosti. Pa sploh ni treba zares na drugi konec sveta. Dogaja se zelo blizu nas!
Zdi se, kot da smo se po dveh letih na poročanje o dogajanju v Ukrajini kar nekako navadili. Še več! V zadnjih mesecih smo zaradi vojne v Gazi na vojno v Ukrajini malodane pozabili.
Vojna v Ukrajini, ki prav danes vstopa v tretje leto - in nič ne kaže, da se bo kaj kmalu končala -, še naprej povzroča neizmerno človeško trpljenje, smrt in uničenje, zaradi česar so milijoni izpostavljeni resnim kršitvam mednarodnega prava, obenem pa nastajajo velike humanitarne potrebe, opozarjajo Združeni narodi. “Na tisoče ljudi je bilo ubitih, ranjenih ali pohabljenih, med njimi na stotine otrok. To je najhujši oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni,” so zapisali ob drugi obletnici te morije, ki je več kot šest milijonov ljudi prisilila v beg. In opozorili, da bo v letošnjem letu več kot 14,6 milijona ljudi oziroma približno 40 odstotkov ukrajinskega prebivalstva potrebovalo humanitarno pomoč. Številke so zastrašujoče! To je skoraj sedemkrat več ljudi, kot je prebivalcev Slovenije.
A bodimo iskreni: zdi se, kot da smo se po dveh letih na poročanje o dogajanju v Ukrajini kar nekako navadili. Še več! V zadnjih mesecih smo malodane pozabili na Ukrajino, saj so našo pozornost pritegnili pretresljivi posnetki vojne v Gazi, v kateri je življenje izgubilo že 30.000 Palestincev, večinoma žensk in otrok, več kot dva milijona ljudi pa se je pred izraelskimi napadi zateklo v taborišča, kjer živijo brez pitne vode in elektrike, tudi hrane ...
“No, povej, kako je bilo na dopustu?” na drugem koncu sveta prijateljica pobara prijateljico. “Čudovito! Nobenega stresa, samo mir in tišina,” ji odgovori. Kaj bi te dni dali v Ukrajini ali Gazi za tak klepet!