Denar je. Ga bomo koristno uporabili?

Saj se človeku zvrti v glavi od stotin milijard evrov, ki so jih voditelji Evropske unije na zadnjem srečanju zmetali v državne proračune. Hvalevredno in pogumno, toda glavna zmaga ne bi smele biti vrtoglave številke v višini 750 milijard reševalnega sklada in 1074 milijard evrov težak proračun EU, temveč evri, ki bodo povprečnemu slovenskemu delavcu kapnili v žep. Če bi po uravnilovki nekaj več kot 10-milijardno vrečo, ki naj bi jo bila deležna naša država, enakovredno razdelili med vse državljane, bi vsak prejel 5000 evrov. Ni slabo, pa še državni upravi ne bi bilo potrebno pripravljati projektov, ustanavljati agencij, se ukvarjati s papirologijo.

Vendar tako preproste rešitve niso mogoče, zato Sloveniji razmeroma visoko izpogajani znesek ne bo prav nič koristil, če ga ne bo znala počrpati. Pri tem pa nismo znani kot uspešni in učinkoviti, zato se bo pravo delo pravzaprav šele začelo; ta denar bomo morali koristno naložiti in z njim ustvariti nove prihodke v naslednjih letih - to je namen teh silnih milijard.

Bolj kot visok znesek pomoči je pomembna odločitev, da se EU s krizo ne spopade z varčevanjem, temveč z novimi naložbami.

Bolj kot zgodovinsko visok znesek pomoči je morda še pomembnejša odločitev, da se Evropska unija s krizo po epidemiji covida-19 ne spopade z varčevanjem, temveč z novimi naložbami. Pred desetimi leti, ob veliki gospodarski krizi, je bila mantra EU drugačna: stiskanje in zategovanje pasu, s čimer je na rob preživetja - in marsikje tudi čez rob - pahnila na tisoče ljudi. Tokrat se je odločila za drugačno zdravilo, ki pa bo, makroekonomisti v to ne dvomijo, povzročilo inflacijo. Vprašanje je le, kolikšno in v katerem obdobju.

Naslednja značilnost bruseljskih usklajevanj so celonočni sestanki, ki podzavestno prikličejo spomine na nočna zasedanja voditeljev jugoslovanskih republik pred 30 leti. Tudi tedaj so se sestanki končevali v zgodnjih jutranjih urah, republiški voditelji pa so nato svojim bazam poročali o ugodnih kompromisih. In na takšen način moramo gledati tudi na bruseljska zasedanja: prav vsak od 27 voditeljev je včeraj pojasnjeval, kako ugoden kompromis je iztržil. Tako so varčne države zmanjšale nepovratna sredstva, južne so zadržale visok skupni znesek pomoči, višegrajska skupina je omilila zahteve glede spoštovanja pravne države kot pogoja za izplačila. Tudi Slovenija je dobro izračunala to kvadraturo kroga, saj je dobila precejšnji znesek. Zdaj pa je od nas samih odvisno, kaj bomo z njim naredili.

---

---