Črne gradnje in nekaj potrpežljivosti
Le nekaj potrpežljivosti potrebujejo lastniki črnih gradenj, da dočakajo dan, ko se gradbena zakonodaja tako spremeni, da uspejo legalizirati svoje kvadratne metre. Potrpežljivost lahko traja tudi nekaj let, a kaj je to v primerjavi s čakanjem na ... Na kaj? Gradbenega inšpektorja, ki nikoli ne pride? Zgodovina kaže, da se prej ali slej najde način, ki črno gradnjo spremeni v deviško belo hišico.
Dočakala ga je družina Türk, saj ji je spremenjeni gradbeni zakon omogočil, da legalizira velik delež vile, ki je na Parecagu zrasla namesto sušilnice sadja. Izkoristila je pravno formulacijo “objekt daljšega obstoja” in z veseljem plačala ubornih 12.750 evrov za tako imenovano uzurpacijo kmetijskega zemljišča in komunalni prispevek. Država se medtem mazohistično ukvarja s popravljanjem napak, ki so jih spisali njeni lastni strokovnjaki. Ustavno sodišče je namreč 1. decembra 2023 zadržalo izvajanje 146. člena gradbenega zakona, ki govori prav o objektih daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja ter o pravici do zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Ustavna presoja še ni končana, je pa gotovo zaželena, saj v postopek odločanja, kako bo urejen prostor, vrača občine, ki imajo izvirno pristojnost urejanja prostora na svojem območju.
Javni obravnavi sta bili napovedani na facebook strani občine, v nabiralnike Izolanov so poslali tudi informacijske letake, zanimivo pa je, da medijev o javnih posvetih niso obvestili.
Prav danes bo v Izoli prvi javni posvet o občinskem prostorskem načrtu, ki so ga občinski svetniki že bili sprejeli pred tremi leti, vendar so ga občani zavrnili na referendumu. Njegov največji greh je bilo krčenje kakovostnih kmetijskih zemljišč v prid stavbnim površinam in na javnih posvetih imajo Izolani znova možnost, da povedo svoje mnenje in od politikov zahtevajo, naj ga upoštevajo. No, saj so imeli možnost tudi pred tremi leti, le da so bili javni posveti tako slabo organizirani, da se jih je udeležilo zgolj nekaj občank in občanov. Tokrat je (skoraj) vse drugače. Javni obravnavi sta bili napovedani na facebook strani občine, v nabiralnike Izolanov so poslali tudi informacijske letake, zanimivo pa je, da medijev o javnih posvetih niso obvestili. Čeprav nam znajo poslati elektronska sporočila tudi o čem manj pomembnem. Občutljive je zmotilo še nekaj: prisotnost na izolskem javnem posvetu glede občinskega prostorskega načrta je bilo potrebno najaviti.
Druga pot, na katero računajo črnograditelji, se imenuje lokacijska preveritev in tudi ta je uzakonjena v zakonu o urejanju prostora. Uporabna je, ko zgradiš malo več od tega, kar ti omogoča gradbeno dovoljenje. Znani piranski črnograditelj Savo Radić še vedno skuša s tem instrumentom legalizirati gradnjo na Seči. Mu bo uspelo? Stavnice so odprte.