Čas martinovanj in nogometnih sanj
November je čas martinovanj, ko mošt postane (mlado) vino, a tudi uresničitve nogometnih sanj. Pred slovensko izbrano vrsto je imenitna priložnost, da se še drugič uvrsti na evropsko prvenstvo, ki bo v Nemčiji.
Razlogov za nazdravljanje bo ta mesec torej več. V nogometu jih bomo pri nas lahko našli še v prihodnjih dveh tednih, ko bo padel zastor na kvalifikacije za evropsko prvenstvo (EP). Resda je navijaška pijača v prvi vrsti pivo, ki ponavadi teče v potokih, a kot pravijo poznavalci, se pivske navade spreminjajo, s tem pa tudi vinska kultura. Nemčija, ki bo prihodnje leto gostila EP, seveda slovi po pivu, a je tudi vinorodna dežela. V vsakem primeru pa je zaprisežena nogometna država, ki se sicer v zadnjem obdobju poskuša izkopati iz rezultatske krize. Nemara bi lahko bilo prav veliko tekmovanje, tako kot je bilo leta 2006 svetovno prvenstvo (SP), odskočna deska za preporod izbrane vrste.
Uefa je ob (ne)tekmovanju Izraela po njegovem odzivu na teroristični napad Hamasa sprejemala politične odločitve, kot jih je pri (začasni) izločitvi Rusije. Z gotovostjo lahko trdimo, da ne bo našla pravične rešitve, kakor je ni na ozemlju mandatne Palestine doslej uveljavila mednarodna skupnost.
Ne pozabimo, Nemčija se lahko pohvali s štirimi naslovi svetovne prvakinje. Več jih ima le Brazilija. S Španijo si deli primat na stari celini. Obe reprezentanci imata po tri evropske lovorike. Zadnjo so sicer osvojili italijanski nogometaši, ki pa si še niso zagotovili vozovnic za Nemčijo. Na papirju ima celo večje možnosti Slovenija, ki ji zadostuje remi na zadnji domači tekmi s Kazahstanom.
Po širitvi zaključnega turnirja na 24 reprezentanc leta 2016 je priložnost za uvrstitev na EP izkoristilo kar nekaj novink. Med njimi je bila pred osmimi leti tudi Albanija, ki ji dobro kaže tudi v tokratnih kvalifikacijah. Slovenija je izvirno nogometno pravljico sicer spisala na prelomu tisočletja, ko se je prebila na svoje prvo veliko tekmovanje. Takrat je bil najbližji uvrstitvi na EP, ki ga je igralo 16 ekip, tudi Izrael. V repešažu je povlekel krajšo z Dansko, kjer lahko Slovenija čez teden dni že potrdi vozovnice za Nemčijo.
Tudi Izrael ostaja v igri za nastop na EP prihodnje leto, kar je zaradi vojnih razmer na Bližnjem vzhodu že v kvalifikacijah sprožilo športna, varnostna, geopolitična in navsezadnje tudi etična vprašanja. Izrael je polnopravni član Evropske nogometne zveze od leta 1994. Do leta 1974 je sodeloval v kvalifikacijah oziroma celinskih prvenstvih pod okriljem azijske krovne organizacije, ki ga je takrat iz svojih vrst izključila. Štiri leta prej se je edinkrat doslej prebil na veliko tekmovanje, svetovno prvenstvo (SP) po specifičnih in spornih kvalifikacijah, v katerih presenetljiva četrtfinalistka mundiala leta 1966 Severna Koreja iz političnih razlogov ni želela igrati tekem proti Izraelu.
Športnih bojkotov države, ki je nastala leta 1948, je bilo tudi zaradi ozemeljskih delitev, vojn in (ne)reševanja palestinskega vprašanja precej. Iz Azije, kjer so se skozi čas proti svoji članici tudi na športnih področjih obrnile zlasti muslimanske države, se je Izrael začasno zatekel celo v reprezentančna tekmovanja pod okriljem Nogometne zveze Oceanije, preden se je ustalil na stari celini. Uefa je ob (ne)tekmovanju Izraela po njegovem silovitem odzivu na krvav teroristični pohod Hamasa sprejemala politične odločitve. Tako kot jih je pri (začasni) izločitvi Rusije ob vojni v Ukrajini. Z gotovostjo lahko trdimo, da ne bo našla pravične rešitve, kakor je ni na ozemlju mandatne Palestine doslej uveljavila mednarodna skupnost.
Izrael bo, kot kaže, kvalifikacije izpeljal do konca in pri tem v desetih dneh odigral štiri tekme, vključno s preloženima oktobrskima dvobojema. Prvi bo na sporedu že v nedeljo na Kosovu proti selekciji Primoža Glihe. V Prištini gre gotovo pričakovati poostrene varnostne ukrepe, podobno bo tri dni kasneje na Madžarskem, kjer bo Izrael v vlogi gostitelja. Tekmi s Švico in Romunijo bo odigral v Felcsutu. V domačem kraju Victorja Orbana je pred slabim desetletjem zrasel sodoben stadion, ki sprejme dvakrat več gledalcev, kot je v Felcsutu prebivalcev. Prizorišče ni bilo izbrano naključno, nemara simbolizira zelo dobre odnose madžarskega predsednika vlade z njegovim izraelskim kolegom Benjaminom Netanjahujem.
Kaj pa, če se zgodi, da se bo Izrael prebil na EP? Gostiteljica Nemčija je zaradi lastnega reševanja judovskega vprašanja med drugo svetovno vojno posebej občutljiva, ko beseda nanese na (domnevni) antisemitizem. Navsezadnje je tudi teroristično zajetje in krvavi razplet drame z izraelskimi talci na olimpijskih igral leta 1972 v Münchnu še živ. V Nemčiji je prisotna številčna muslimanska skupnost, več kot poltretji milijon prebivalcev vleče korenine iz Turčije, ki je že uvrščena na EP. Goreča nogometna strast njenih privržencev pa je pregovorna.
Vojna v Gazi prinaša še druge “stranske učinke”. Mimogrede, v ruševinah umirajo tudi športniki Palestine, ki v četrtek začenja kvalifikacije za SP v nogometu leta 2026. Prvi tekmec je Libanon, ki bo gostitelj v Združenih arabskih emiratih. Pet dni kasneje bo proti Avstralcem Palestina v vlogi domačina v Kuvajtu.