Naj Kosmačeva hiša ostane prostor ustvarjalnosti

“Upamo, da bo portoroška hiša, v kateri je dolgo živel in ustvarjal Ciril Kosmač, ostala na voljo ustvarjalnim ljudem!” To in še mnoge želje je bilo slišati na sobotnem branju Kosmačevih del in obujanju spominov pred stavbo, ki je piranska občina vendarle ne bo prodala. Srečanje s Slavističnim društvom Koper je celo podpisala kot soorganizatorka.

PORTOROŽ >“Za nami je viharna zima,” je zbrane pozdravila slavistka Jasna Čebron, ki se ni mogla izogniti prvotnemu povodu za srečanje. Namera o prodaji hiše, ki jo je bilo slišati na seji piranskega občinskega sveta letošnjega 31. januarja, je dvignila na noge primorsko in širšo javnost, a je šlo morebiti za nujno provokacijo, saj je marsikdo za hišo, v kateri je Kosmač najdlje ustvarjal, slišal prvič. “Tistim, ki tega ne vedo, povejte, da je tu prostor ustvarjalnosti. Kasneje so tu ustvarjali Drago Jančar, Tomaž Šalamun, Aleš Šteger ... Maja Haderlap je tu napisala Angela pozabe …” je poudarila Čebronova. Še preden sta s pesnikom Vidom Karlovškom brala iz Tantadruja, “na katerega so lahko Pirančani še kako ponosni”, je prevajalka Breda Biščak med drugim spomnila, da se Piran pojavlja v mnogih knjigah: “Ena od pobud bi lahko bila zbrati te avtorje in avtorice, jih prevesti in ponuditi, kajti moj občutek od otroštva je, da se v piranski občini ceni samo turizem, ne pa tudi tistih redkih ustvarjalcev in poustvarjalcev.”

Kosovelova domačija živi

Marko Matičetov, pesnik iz Lucije in od leta 2022 tudi direktor Kosovelove knjižnice v Sežani, je v brk tistim, ki pravijo, da se Kosmač ni rodil v Portorožu, spomnil, da je Kosovel na domačiji v Tomaju živel le nekaj mesecev pred smrtjo, pa je vseeno obveljala za Kosovelovo domačijo. “Občina in knjižnica skrbno z njo upravljata in ima na leto več kot 2000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine,” je dejal.

Na občini so odprti za pobude

Gostiteljico Občino Piran je iz občinstva zastopal Matej Knep, vodja urada za družbene dejavnosti. “Na uradu smo veseli, da smo lahko soorganizirali ta dogodek in upamo, da se bo ta prostor še razvijal. Odprti smo za pobude,” nam je dejal po prireditvi. Zavrnil je možnost, da bi prodali park ob hiši. Pravi, da naj bi se na seznamu občinskih nepremičnin za prodajo znašel pomotoma, kar bodo v kratkem popravili.

Iz Balade o trobenti in oblaku so v nizu brale Vesna Tomc Lamut, Mojca Butinar in dr. Vesna Mikolič. Slednja, tudi predsednica koprskega slavističnega društva, je med drugim poudarila, da turizem in književnost lahko hodita z roko v roki. Izrazila je tudi željo, da bi z občino in drugimi akterji našli način za dolgoročno oživitev prostora literarnega ustvarjanja.

Tržaški literat Marko Kravos, ki je pisatelja večkrat obiskal v Portorožu, je med drugim prebral Kosmačev zapis iz svoje spominske knjige, in zaželel, da “bi na domačijo vabili velike ustvarjalne duhove in take, ki izzivajo s svojo drugačnostjo”. Z njim je soglašal tudi pesnik Edelman Jurinčič, ki si želi, da bi mladi na ekskurzijah večkrat obiskali tudi Kosmačevo hišo.

Mladim odpreti vrata

Javno je pobudo, da domačijo ponovno osmislimo z literarno ustvarjalnostjo, podprl še legendarni slavist Jože Hočevar, tudi bližnji sosed Kosmačeve hiše, ki pri skoraj 95 letih še vedno odgovarja našim bralcem v svoji jezikovni kolumni.

Aleš Šteger, eden naših mednarodno najuspešnejših literatov, se je v zvočnem sporočilu zahvalil vsem, ki so mu leta 1998 omogočili bivanje v Kosmačevi hiši. “Zame je bila to najlepša stvar ob pravem času. Treba je namreč imeti možnosti ob pravem času, sicer se nekateri teksti ne izpišejo, nekateri se nikoli ne prevedejo, nekateri miselni vozli nikoli ne razrešijo,” je poudaril pomen tovrstnih priložnosti za mlade.

V občinstvu je bila tudi Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej, s katero je zbirko dotlej v knjigi neobjavljenih Kosmačevih novel Lovim pomladni veter (Beletrina, 2020) uredil Andraž Gombač, literarni komparativist in slovenist, zdaj urednik portala AirBeletrina, ki je med drugim poskrbel, da se je Kosmač oglasil z zvočnega posnetka, njegove podobe pa se nasmihale s fotografij. In se še bodo: v slavističnem društvu napovedujejo, da vsako prvo soboto v mesecu.

---