V tleh so zaznali kerozin

V dveh vrtinah oziroma vodnjakih, kjer vodo pregleduje agencija za okolje (Arso), so sinoči zaznali kerozin. Najprej so ga zaznali z vonjem, potem še z analizo. Kerozin so našli dva do 2,5 kilometra od mesta železniške nesreče nad Dolom pri Hrastovljah in 40 metrov pod površjem.

 Foto: Tomaž Primožič/FPA
Foto: Tomaž Primožič/FPA

DOL PRI HRASTOVLJAH > Direktorica Arsa Lilijana Kozlovič je za Radio Koper pojasnila, da je v vrtini, ki je na nižji nadmorski višini, to je okoli 200 metrov od zajetja vodnega vira, koncentracija kerozina nižja, na drugi vrtini, ki je više, pa je koncentracija nekoliko višja. Dodala je, da se bodo lotili odstranjevanja kerozina, pred tem pa naredili načrt, kje začeti.

Vrtini sta preozki, da bi iz njiju lahko črpali naftni derivat. Uredili so ju, ko so v preteklosti raziskovali širše območje Rižanskega izvira, in iz njiju poleti običajno razberejo, kolikšne so zaloge podtalne vode. Skupini, ki se sooča z upravljanjem posledic onesnaženja s kerozinom, pa zdaj dajejo jasen signal, da se onesnaževalec približuje Rižanskemu izviru v Bobrih. “Ta vodnjak je od izvira oddaljen 1,5 kilometra in samo pol kilometra od našega črpališča Podračje, kjer črpamo podtalnico na globini 70 metrov, ” pojasnjuje direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj.

Po popoldanskem sestanku operativne skupine je Kozlovičeva za STA dejala, da se danes sprejeti ukrepi nanašajo na monitoring in na izčrpavanje oz. čiščenje vode, če bo to potrebno. "Sledilo bo vrtanje glede na koncentracijo na dveh vrtinah, prioriteta pa bo tam, kjer bo koncentracija večja," je pojasnila. Za primer morebitnega onesnaženja površinskih vodotokov je izvajalec službe čiščenja celinskih voda sicer že postavil pregrade in pivnike za zadrževanje morebitnega onesnaženja. Interventna ekipa je, kot so popoldne sporočili iz skupine, v pripravljenosti za posredovanje.

Podtalnico bodo črpali, dokler tudi sami ne bodo zaznali onesnaženja (Rižanskega izvira od nesreče ne uporabljajo). Kerozina za nobeno ceno ne bodo spustili ne v cevovod, speljan do vodarne v Cepkih, ne v vodovodno omrežje, zatrjuje. Ko bodo nehali črpati podtalnico, bodo vodo samo še kupovali in povečali količine iz hrvaškega Istarskega vodovoda. Odjem lahko povečajo na 250 litrov na sekundo. 30 do 40 litrov dobivajo iz vodarne Gabrijeli na mejnem območju, 90 do 100 litrov iz Kraškega vodovoda. Koliko časa bo to zadostovalo, pa je drugo vprašanje.

Za lovljenje kerozina v Bobrih, kjer se združi voda iz obeh črpališč podtalnice, Podračje in Tonaži (tega zdaj ne uporabljajo), in Rižanskega izvira, so sami predvideli gradnjo posebnega bazena. Ta bo imel 5000 kubičnih metrov prostornine, če bodo v njem zaznali onesnaženo vodo, bodo preprečili dotok do vodarne, s polnim bazenom pa bodo pridobili za dve uri zalog vode.

Koprski župan Aleš Bržan ob vsem tem poziva porabnike vode k resnemu varčevanju z vodo, “da ne bo redukcij po nepotrebnem, tudi preden pride kerozin do vodnega vira”.


Najbolj brano