Delfini so zelo izpostavljeni toksičnim spojinam

Nova raziskava pod vodstvom društva Morigenos, objavljena v ugledni mednarodni reviji Science of the Total Environment, je pokazala, da imajo delfini v severnem Jadranu v svojih telesih visoke vsebnosti PCB. To so izredno toksične spojine, prepovedane že od 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Samice svoje strupeno breme prenašajo na svoje mladiče.

PIRAN > Poliklorirani bifenili oziroma PCB spojine so skupina umetnih kemikalij, ki so jih nekoč uporabljali pri izdelavi različnih izdelkov. Gre za eno najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek. Visoka izpostavljenost PCB spojinam pri živalih povzroča oslabitev imunskega sistema in znatno zmanjšano rodnost.

Skrb vzbujajoče visoke vsebnosti onesnaževal

Mednarodna ekipa znanstvenikov pod vodstvom Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos iz Pirana je ugotavljala prisotnost PCB in drugih kemičnih spojin v velikih pliskavkah (Tursiops truncatus), ki živijo v Tržaškem zalivu in okoliških vodah severnega Jadrana, najsevernejšem delu Sredozemskega morja in enem od najbolj obremenjenih območij v celotnem Sredozemlju.

Kdo je sodeloval?

V raziskavi so poleg društva Morigenos sodelovali še Univerza St Andrews iz Velike Britanije, Zoološki inštitut londonskega zoološkega društva, Center za znanosti o okolju, ribištvu in akvakulturi iz Velike Britanije in inštitut za morske znanosti Italijanskega nacionalnega sveta za raziskave.

Vsega 87,5 odstotka delfinov je imelo PCB koncentracije nad pragom toksičnosti, kjer pride do fizioloških vplivov pri morskih sesalcih, medtem ko jih je 65,6 odstotka imelo koncentracije nad pragom, za katerega je bilo ugotovljeno, da vodi v nesposobnost razmnoževanja pri morskih sesalcih.

Pri samcih bistveno višje koncentracije

“Te delfine preučujemo in spremljamo že 16 let, zato večino zelo dobro poznamo. S pomočjo dolgoletnih podatkov o opažanjih posameznih identificiranih delfinov smo lahko koncentracije onesnaževal povezali z različnimi parametri, kot so spol, rodnost in pripadnost določenim socialnim skupinam,” je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos, vodilni avtor raziskave in doktorski študent na Univerzi St Andrews iz Velike Britanije.

Raziskava je pokazala, da imajo samci bistveno višje koncentracije onesnaževal kot samice. Do tega pride, ker samice velik del svojega toksikološkega bremena prenesejo na mladiče v času brejosti in dojenja. To je tudi razlog, da imajo samice, ki še niso imele mladičev, bistveno višje koncentracije kot samice, ki so že imele vsaj enega mladiča.

Za študije prisotnosti onesnaževal se običajno uporablja vzorce poginulih živali, ki jih naplavi na obalo. Vendar pri teh ni vselej znano, od kod izvirajo. Proces razpadanja pa lahko tudi spremeni koncentracije onesnaževal v tkivih. Po drugi strani večina dolgoročnih terenskih raziskav živih delfinov ne vključuje informacij o onesnaževalih, saj je pridobivanje vzorcev živih živali težavno.

V tej raziskavi so raziskovalci združili ta dva pomembna vidika, saj so pridobili vzorce živih živali, ki jih spremljajo že leta. Tovrstne raziskave so v svetu razmeroma redke, predvsem v Sredozemskem morju, ki velja za največje polzaprto morje na svetu, z občutnimi človeškimi pritiski.

Dr. Paul Jepson, soavtor raziskave in veterinarski specialist za prostoživeče živali pri zoološkem inštitutu Zoološkega društva v Londonu, je povedal: “To je še ena raziskava, ki kaže visoke ali zelo visoke ravni izredno toksičnih in obstojnih onesnaževal - PCB spojin - v evropskih delfinih. PCB spojine lahko povzročajo bolezni, kot je rak, in tudi onesposobijo zmožnost razmnoževanja.” Ob tem dodaja, da je nujno v vseh evropskih državah narediti še ogromno, da se počisti glavne vire PCB spojin, ki vstopajo v morsko okolje. “Delfini in druge morske živali v Sredozemlju imajo izredno visoko izpostavljenosti PCB spojin, med najvišjimi na svetu.”

---