Po Plenkoviću Plenković
Dan po neobičajni volilni sredi je na Hrvaškem potekal boj za interpretacijo parlamentarnih volitev. Ljudstvo je sicer povedalo svoje, a politiki ne bi bili politiki, če si ne bi njegovega sporočila prikrojevali sebi v prid. Paradoksalno pa so trditve glavnih akterjev blizu resnice in vzdržijo kritično presojo: HDZ je res zmagal, kakor trdi Plenković, in bi si zaslužil, da ima prvi možnost sestavljanja vlade. A je njegovo politiko podprla le dobra tretjina volilcev, iz česar sledi strinjanje tudi z izjavo vodstva SDP, da je več kot 60 odstotkov volilcev zavrnilo dosedanjo politiko HDZ, saj so skoraj vse stranke, ki so prišle v parlament, zavračale sodelovanje s Plenkovićem. In tudi manjše stranke imajo svoj prav, ko trdijo, da volilci niso najbolj zadovoljni z največjima strankama in jima ne zaupajo.
Volilno kampanjo je zagotovo obeležil predsednik države Zoran Milanović, ki je z nepričakovanim vstopom v tekmo razgibal kampanjo in dal vetra v jadra svoji matični stranki SDP, a hkrati s svojo agresivno gostilniško debato tudi prizadejal veliko škodo ne samo institutu predsednika republike, temveč tudi demokratičnemu političnemu sistemu in hrvaški državi. Če se predsednik republike požvižga na ustavna določila in norme obnašanja, potem tudi nam, običajnim državljanom, ni treba upoštevati pravnih norm in kulture dialoga, si misli marsikdo. Sicer je res, da tudi Plenković ni veliko zaostajal za Milanovićem, a na tako nizko raven se vseeno ni spustil.
Zoran Milanović je razgibal kampanjo in dal vetra v jadra svoji matični stranki SDP, a hkrati s svojo gostilniško debato tudi prizadejal veliko škodo institutu predsednika republike in hrvaški državi.
Volilni rezultat je sicer potrdil znano delitev Hrvaške na liberalni zahodni del in konzervativni vzhod. Pri tem velja izpostaviti, da je desnica nesporna zmagovalka, kar je zgolj v skladu z evropskimi trendi. Če ne bi imel bremena korupcije, ki se je razrasla čez vse mere dobrega okusa, bi HDZ dosegel še boljši rezultat, saj je kar zadovoljivo vodil državo. Sprejel je tudi nekaj liberalnih ukrepov in se v političnem prostoru pozicioniral povsem drugače kot njena slovenska partnerka iz iste evropske politične družine - SDS. Pred dvema desetletjema je bil HDZ bolj desno usmerjen kot SDS, zdaj pa je stranka Janeza Janše bistveno bolj desno od Plenkovićeve.
Vodilne hrvaške politike čakajo naporna pogajanja, v katerih bo marsikdo pojedel pred tedni izrečene obljube, a vse kaže, da je sestavi nove vlade še najbližje Plenković. Uporabljati zna različne prijeme snubljenja, opozicija pa je ideološko preveč narazen. Ponovna vlada pod vodstvom Plenkovića bi pomenila nadaljevanje korupcije in upravljanja z državo kot s plenom. Le akterji bi bili najbrž pozornejši, da jih šibki organi pregona ne bi zlahka odkrili.